90 let Terezije Kambič

 Dodana: 2019-04-10

 

Sredi marca je napolnila 90 let Terezija Kambič, po domače Rumarjeva Rezka, doma na Črešnjevcu pri Semiču. Rodila se je na Podrebru, v družini Kolarjevih. Na Črešnjevec jo je pripeljala ljubezen davnega leta 1953. Z možem Ivanom sta zgradila nov in topel dom. Rodila sta se jima sinova Vilko in Ivan.  Ob delu na kmetiji in skrbi za družino je našla tudi čas za pomoč sosedom. Če je kdo potreboval prevoz , mu je z veseljem ustregla. Pred 30-timi leti je ovdovela, vendar je ostala čila, živahna in družabna. Rada je hodila na srečanja in izlete z upokojenci. Obiskala je tudi sorodnike v Ameriki.

Sedaj še poskrbi zase. Rada bere in gleda televizijo, poklepeta s sosedi, najbolj pa je vesela, kadar jo obiščejo najmlajši družinski člani. Ima 5 vnukov, 3 pravnukinje in 1 pravnuka.

Sosede jo spoštujejo in  imajo rade. Za rojstni dan so ji čestitale in prinesle vezilo. Čestitkam in lepim željam so se pridružili tudi županja Polona Kambič, predstavniki DU Semič ter prostovoljke RK Semič.

 

Branka Muc

105. rojstni dan gospe Angele Ogulin

 Dodana: 2018-12-29

Gospa Angela Ogulin, po domače Škalova botra, je 28.11. 2018 praznovala 105. rojstni dan. Obiskali smo jo v DSO Metlika, kjer so domači pripravili manjše slavje. Botra je še vedno mladostna in živahna, vsakemu izmed nas je namenila prijazno besedo in nasmeh. Ponosno je povedala, da ji je čestitala tudi gospa Štefka Kučan in ji poslala Sacher torto s posvetilom, da je to torta za posebne ljudi, kar botra tudi je.

Gospa Angela je bila rojena v Drašičih tik pred začetkom 1. svetovne vojne, leta 1913. Ljubezen jo je 22-letno pripeljala na Krvavčji vrh. Rodila je tri otroke: Marijo, Martino in Toneta. Družina se je preživljala s kmetovanjem. Delo je bilo težko, saj takrat še ni bilo obdelovalnih strojev. Žal je pri 45. letih izgubila moža. Hčerki sta se poročili on odšli od doma, sin Tone pa si je začasno poiskal košček kruha v tujini. Takrat se je morala sama prebijati skozi življenje. A tudi v njen dom je posijalo sonce, ko se je sin vrnil iz tujine in si ustvaril družino. Sin in hčeri so jo razveselili tudi s 7 vnuki, 14 pravnuki in številnimi prapravnuki.

Vaščani jo cenijo tudi zaradi spretnosti pri ročnih delih, njeni gobelini krasijo njihove domove, njene nogavice pa so grele veliko nog, saj jih je spletla prek 100 parov, tudi za gospo Štefko Kučan.

Gospa Angela Ogulin je najstarejša občanka občine Semič. Za visoki jubilej smo ji čestitali in zaželeli, da še dolgo ostane tako vedra in živahna:  županja Polona Kambič, sosedje, predstavniki DU Semič in predstavnice KORK Semič.

Branka Muc

16. REVIJA UPOKOJENSKIH PEVSKIH ZBOROV

 Dodana: 2018-05-30

POKRAJINSKA ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE TER DU Šentjernej so v četrtek, 10. maja, v Kulturnem centru Primoža Trubarja  Šentjernej organizirali že 16. revijo pevskih zborov.

Pevci MePZDU Semič smo z veseljem sprejeli povabilo in se v cvetočem majskem popoldnevu z avtobusom podali na pot proti cilju, tam smo se srečali s svojimi pevskimi prijatelji. Zbralo se je veliko pevcev, ki so se predstavili v dvanajstih zborih.

Ubrani glasovi so božali ušesa poslušalcev. Mnogim so spomini ob poslušanju zaplavali v otoška leta, kjer so v zavetju staršev uživali srečno, a tudi težko otroštvo. Lovke spominov so se dotaknile tudi prvih cvetov mladostne zaljubljenosti, a tudi krutega  služenja vojaških let.  Dvorano Kulturnega centra pa so preplavili tudi zvoki vedrih pesmi, ki so poslušalcem risali nasmeh na obraz.

Revija je bila tekmovalnega značaja. Nadvse prizadevna zborovodkinja Ani Jankovič Šober ter predsednica zbora Silva Žugelj sta bili upravičeno ponosni na svoj pevski zbor, saj smo se uvrstili med prve tri pevske zbore.

Predsednik PZDU za Dolenjsko in Belo krajino gospod Jože Jazbec je v svojem nagovoru pohvalil vse pevce. S šopkom cvetja, ki ga je podaril  zborovodjem, pa je izrazil svojo naklonjenost do ubranega ljudskega petja. Pevcem in zborovodjem ja zaželel  še veliko lepih nastopov, ubranega petja in  prisrčnega druženja, ki je povezano z zborovskim petjem.

Sonja Albina Štraus   

                                                                                                                              Semič, 24.5.2018

Zlata porka

 Dodana: 2017-02-22

ZLATOPOROČENCA ALBINA IN FRANC PAŠIČ Z OSKORŠNICE PRI SEMIČU



Kaj je lepše kakor zaljubljeni par, ki v cvetu mladosti stopi pred oltar in si pred Bogom obljubi večno zvestobo? Še veliko lepše pa je, če jima je dano to zvestobo potrditi po petdesetih letih skupnega življenja. Albini in Francu je Bog namenil to srečo, ki sta jo delila s svojimi najdražjimi domačimi, sosedi in prijatelji v soboto 4.2.2017.

Za njuno skrb in dobroto vsa leta so njuni domači zlatoporočencema, mami Albini in očetu Francu, pripravili nepozabno presenečenje.

Ko sta prišla v farno cerkev svetega Štefana v Semiču, sta mislila, da bo sveta maša za njiju, kakor jima je bilo povedano. Zgodila pa se je zlata poroka.

Presenečenje je bilo še toliko večje, ker ju je poročil sosed Roman Ivanetič, ki je imel novo mašo leta 2016 v Semiču. K sveti maši pa sta dali svoj prispevek tudi snaha Martina z branjem berila iz sv. pisma in vnukinja Špela z branjem čustvene zahvale babici in dedku za vso njuno ljubezen.

Mašo je popestril cerkveni mladinski pevski zbor.

Zlatoporočenca Albina in Franc sta skupaj prehodila veliko lepih, a tudi s trnjem posutih poti, a vedno sta se vrnila na tisto, ki ju je združevala.

Svoje zakonsko gnezdo sta oplemenitila z dvema sinovoma, na katera sta zelo ponosna, saj sta delovna in poštena.

Tudi ko beseda nanese na njune štiri vnuke, se jima zaiskrijo oči in zariše nasmeh na ustnicah.

Albina in Franc še vedno rada primeta za vsako delo na domači kmetiji. Sta tudi družbeno zelo aktivna.

Franc je dejaven pri Klobukarjih, pred leti je bil kar nekaj časa član FSS OHCET in je nepogrešljiv član Društva upokojencev Semič ter Gasilskega društva Semič.

Albina pa je bila dolga leta članica Društva kmečkih žensk Semič, še vedno priskoči na pomoč RK v Semiču in je aktivna članica Društva upokojencev Semič. Tudi na kulturnem področju je dejavna, saj poje kar v dveh pevskih zborih.

Veliko ljubezen pa goji do folklorne skupine Semiška ohcet. Že več kot 53 let je hišna mati, ki za vsako prireditev pripravi ohcetni šarkelj, speče slastne ptičke za svate in pazi, da so vse rutke plesalk pravilno zavezane. Kakor zlatoporočenca Albina in Franc so pri folklori sodelovali tudi njuni otroci in vsi vnuki. Albino so folkloristi vzeli za svojo, saj so jo poimenovali kar naša MAMA, zato ni čudno, da jima je tudi ta skupina pripravila presenečenje.

Po končani maši ju je pred cerkvenimi vrati pričakala folklorna skupine Semiška ohcet ter ju pozdravila z glasbo, plapolajočimi rutkami in cvetjem, ki so ga posipali po zlatoporočencih.

Vsi prisotni pa smo jima s stiskom rok in prisrčnimi objemi zaželeli še veliko srečnih in zdravih skupnih let.

SAŠ

 

Društvo upokojencev Semič po sledeh 1. svetovne vo

 Dodana: 2016-05-25

Spomnili smo se junakov soške fronte

Člani DU Semič smo se v petek, 20. maja, z dvema avtobusoma odpeljali na Primorsko.                       Po ozkih ulicah Stare Gorice, tudi na grad, sta nas popeljala vodiča. Trg in »trgovinice«, nekoč založeni s kavbojkami, kavo, pralnimi praški …, danes samevajo, le spomin je še živ.

Vožnja na Sveto goro (predvsem pa v dolino) je bila naporna za voznika, nekateri potniki smo kar zatisnili oči ob ostrih ovinkih. Po ogledu svetišča in razlagi prijaznega frančiškana smo se ozrli še v dolino.  Anica Mašera, v mladih letih Sepaherjeva s Podrebra, je poznala vse gore in doline, bližnje in dalnje. Tudi njena razlaga o 1. svetovni vojni je bila poučna.

V Solkanu smo si ogledali še vojni muzej Soška fronta 1915-1917 s 3000 razstavljenimi predmeti avstro-ogrske in italijanske vojske in se po poznem kosilu odpravili domov.

Z razlogom smo obiskali naštete kraje, nadaljevati smo želeli obujanje spominov na junake soške fronte. Gotovo se je komu orosilo oko, ko smo že med potjo v avtobusu prebirali ohranjena pisma: pismo žene Ane Košič s Podrebra možu Jakobu Košiču na soško fronto, tudi obvestilo ženi Ani Košič o smrti njenega moža Jakoba Košiča na fronti pri Doberdobu. Alojz Rogelj iz Srednje vasi pa je prebral poslovilno pismo svojega deda Alojza Roglja iz Bereče vasi. Njegov ded je bil eden izmed šestih ubitih vodij upora v Judenburgu leta 1918.

 

                                                                                                                                                      Marjeta Lipar

 

get.google.com/albumarchive/104900108388402497801/album/AF1QipOEr18Inn4obqc1k-cAVVAQ8iI5xJGRCohOFjJa