13.10.2019 Kostanjev piknik

 Dodana: 2019-10-16

Ko so dnevni vedno krajši, hladnejši in ko začne odpadati jesensko listje, je skrajni čas, da zadiši po pečenih kostanjih. V času, ko vsepovsod dežujejo vabila na kostanjeve piknike, tudi v Društvu upokojencev Semič poskrbimo za polne želodčke naših članov, njihovih prijateljev, sorodnikov in znancev. Kostanjev piknik je dogodek, kjer se družimo ob sveže pečenih kostanjih in slastni pečenki. Pa ne samo to! Z nami so tudi člani gasilskega društva Kot - Brezje, ki nas pogostijo in poskrbijo, da kostanj lažje drsi po naših grlih.

V nedeljo, 13. oktobra, se je na športnem igrišču Spodnje Gorenjce zbralo kar 260 ljudi. Preživeli smo zelo lep dan, v sproščenem in veselem vzdušju.

Ob tej priložnosti se DU Semič zahvaljuje vsem udeležencem kostanjevega piknika ter jih ponovno vabi na srečanje prihodnje leto.

 

Zapisala: Irena Mali

27. september 2019 v Osnovni šoli Brihtna glava

 Dodana: 2019-10-01

Odzvali smo se na povabilo in se odpeljali z avtobusom v Radovico v Osnovno šolo Brihtna glava.

Tovarišica učiteljica je stroga!

V stari, že vrsto let prazni osnovni šoli smo postali učenci »stroge« tovarišice učiteljice, ki prisega na palico in klečanje v kotu na koruzi. Učilnica je urejena v stilu petdesetih let prejšnjega stoletja. V času učne ure smo na zanimiv in duhovit način spoznali kulturo in naravno dediščino Bele krajine.

Na koncu šolske ure smo prejeli Izpričevalo v dokaz, da smo osvojili osnovno znanje o deželi belih brez. Po pouku smo bili nagrajeni še z belokranjsko pogačo in pijačo.

Vrnili smo se z lepimi spomini, polni smeha, solz in dobre volje.

Zahvaljujemo se tovarišu ravnatelju Andreju Bajuku za povabilo in nepozabno doživetje.

 

Upokojenske Brihtne glave

Zapisala Irena Mali

05.09.2019 Jesenski izlet v neznano

 Dodana: 2019-09-27

Prvi teden v septembru smo se semiški upokojenci odpravili na izlet v neznano. Izletnikov nismo dolgo držali v nevednosti. Hitro smo jim postregli s skodelico kave, ne katero koli, Cankarjevo!

 

Ni bilo več dvoma, kam se peljemo, prenekateri so se pozneje Terezi zahvalili za občuteno prebran odlomek iz Cankarjeve črtice. Mnogi so se z mislimivrnili v osnovnošolske klopi; tudi na tisti pozni zimski dan, ko se je sneg tajal in je s streh kapljalo, ko je mater zatajil, niso pozabili.

 

Cankarjeva spominska hiša na Vrhniki je bila vredna ogleda, vodič pa nepozaben, kot bi nas sprejel sam Cankar.

 

Po želji smo obiskali tudi nekaj minut oddaljeno cerkev Svete trojice.

 

Tehniški muzej Slovenije v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki s svojimi obsežnimi muzejskimi zbirkami in predstavitvami tehnične dediščine je bil namenjen drugemu delu našega izleta. Zanimanje je požela zbirka limuzin nekdanjega predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita. Na ogled sta bila tudi faksimila prvih slovenskih tiskanih knjig: Trubarjev Katekizem z Abecednikom (1550) ter prvi slovenski prevod Svetega pisma, Dalmatinova Biblija (1584).

Pozno, vendar obilno in slastno kosilo smo si privoščil v gostilni Jurca, 8 km iz Vrhnike.

 

Marjeta Lipar za DU Semič

 

90 let Staneta Pluta

 Dodana: 2019-07-30

V juliju je praznoval okroglih 90 let Stane Plut – Župenčan s Cerovca pri Semiču. V lepem sobotnem popoldnevu se je zbralo veliko sorodnikov, sovaščanov in prijateljev, ki so mu voščili,  izrekli lepe želje in ob spemljavi harmonike zapeli zdravljico. Slavljenec Stane in žena Lojzka sta veselo zapela z nami.


Med pogovorom smo obujali spomine na pretekla leta, a nabralo se jih je preveč, da bi jih lahko strnili v en popoldan.  Rodil se je na Cerovcu kot sedmi otrok. Očeta ni poznal, ker je umrl nekaj mesecev pred njegovim rojstvom. V šolo je hodil na Cerovec, nato se je začela vojna. S sestro sta sodelovala v boju proti okpatorju. Opravljal je terensko delo. Bi je v Ljubljani, Dražgošah, Trstu. Po vojni se je vrnil domov. Zaposlil se je na okraju v Črnomlju. Pred 63 leti se je poročil z Lojzko z bližnjega Krvavčjega Vrha.  Še vedno se imata rada, skrbita drug za drugega in uživata sadove življenja. Rodili so se jima trije otroci – Stane, Tone in Pavla. Sin Tone in snaha Olga lepo skrbita zanju.  Sin Stane si je ustvaril družino na bližnjem Krvavčjem Vrhu in ju pogosto obišče. Razveseljuje pa ju tudi že pet vnukov in trije pravnuki.


Bil je strasten čebelar. Ljubezen je prenesel na sina Staneta in snaho Olgo.
Veliko je delal pri gasilcih in je član PGD Krvavčji Vrh.


Ko smo ga vprašali za recept za dolgo življenje, je dejal , da je pomembno delo, gibanje - vozit se z biciklom na delo,  in  kozarec dobrega vina. Sam se je vozil s kolesom do 85.leta.


Za visoki jubilej smo mu voščili in zaželeli še veliko dobrega županja občine Semič Polona Kambič  ter predstavniki  DU , ZB za vrednote NOB in KORK Semič.

Zapisala Branka Muc

Pohod DU Semič 25.04.2019 – Kanjon Divjega potoka,

 Dodana: 2019-04-26

Sveže jutro, četrtek, 25. aprila. Pred dvema dnevoma je deževalo, zato se veselimo sončnega dne, ko se zbiramo pred domom CŠOD Lipa v Črmošnjicah. Predsednik Toni nas našteje 34.

 

Spustimo se v kanjon Divjega potoka jugovzhodno pod vasjo. Zaselek se imenuje Mašelj, domačini smo mu rekli kar „Graben“. Mnogi se z nostalgijo spominjajo nekdanje ribarnice v bližini, kjer so poskrbeli za marsikateri piknik. Objame nas gozd, poslušamo žuborenje potoka, vdihavamo vlažen, po čemažu dišeč zrak. Morda se v začetku kdo od tistih, ki so prvič tukaj, vpraša, kaj je vendar v tej globeli tako imenitnega, da nas vodijo tod. Kmalu dobijo odgovor, ko zagledamo pred seboj druščino drobnih slapov, šumenje vode je krepkejše, saj se preliva zdaj sem, zdaj tja, skače čez lehnjakove jezove, polni tolmunčke in hiti naprej. Kako neverjetna umetnica je narava! Steza, zdaj na levi, zdaj na desni strani struge, je nekoliko vlažna, a je na kritičnih mestih zavarovana z ograjo.

 

V Srednji vasi se nekaj pohodnikov odloči, da se po ogledu vasi vrnejo na izhodišče, drugi nadaljujemo po stari ovinkasti cesti proti Brezovici. Pot se neopazno vzpenja. Na prelazu prečkamo sedanjo cesto, zgrajeno v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, imenovano tudi Partizanska magistrala, in se znajdemo v nekdanji kočevarski vasi Brezovica z eno samo naseljeno hišo. Tam so le še ruševine cerkve z zvonikom s pločevinasto streho.

 

Na zahodni strani vasi stopimo na pot, ki je včasih povezovala Srednjo vas, Brezovico, Blatnik in Vrčice. Po klančku se skozi gozdiček spustimo do brezovskih košenic, zavijemo na desno in med grmovjem najdemo dohod do izvira Divjega potoka. Nizvodno v bližini najdemo še dva izvira, ki prispevata k vodnatosti potoka. Hvala skupini Tempoo, da skrbi za steze, okolico izvirov, klopce ob njih …

 

Steza nas pripelje spet nazaj na pot proti Srednji vasi. Tam nekateri obiščemo studenec pri kapelici, od koder so nekoč vaščani nosili vodo v domove, kasneje so si jo napeljali po ceveh in si v višje ležečih hišah pomagali s hidroforji. Že nekaj let ima vas običajen vodovod. Voda iz studenca po sto metrih ponikne in se spet pojavi v Mašlju.

V kanjon Divjega potoka se vrnemo nasproti srednjevaške cerkvice na spodnjem koncu vasi; ne gremo do njegovega začetka, ampak se nekje na sredini po brvi odpravimo na levo stran potoka in se med njivami spustimo v „Graben“, tokrat na njegovem zgornjem delu. Ogledamo si izvir Mašelj v bregu nad potjo, od koder priteka voda, ki ponikne v Srednji vasi. Tu je še v petdesetih letih po vojni delovala žaga, voda je bila od izvira v bregu speljana po cevi nad potjo do pogonskega kolesa.

 

Nadaljujemo mimo nekdanje ribarnice in se povzpnemo v Črmošnjice, kjer nas v domu Lipa že čaka okusna malica.

 

Tereza Tomaževič