90 let Staneta Pluta

 Dodana: 2019-07-30

V juliju je praznoval okroglih 90 let Stane Plut – Župenčan s Cerovca pri Semiču. V lepem sobotnem popoldnevu se je zbralo veliko sorodnikov, sovaščanov in prijateljev, ki so mu voščili,  izrekli lepe želje in ob spemljavi harmonike zapeli zdravljico. Slavljenec Stane in žena Lojzka sta veselo zapela z nami.


Med pogovorom smo obujali spomine na pretekla leta, a nabralo se jih je preveč, da bi jih lahko strnili v en popoldan.  Rodil se je na Cerovcu kot sedmi otrok. Očeta ni poznal, ker je umrl nekaj mesecev pred njegovim rojstvom. V šolo je hodil na Cerovec, nato se je začela vojna. S sestro sta sodelovala v boju proti okpatorju. Opravljal je terensko delo. Bi je v Ljubljani, Dražgošah, Trstu. Po vojni se je vrnil domov. Zaposlil se je na okraju v Črnomlju. Pred 63 leti se je poročil z Lojzko z bližnjega Krvavčjega Vrha.  Še vedno se imata rada, skrbita drug za drugega in uživata sadove življenja. Rodili so se jima trije otroci – Stane, Tone in Pavla. Sin Tone in snaha Olga lepo skrbita zanju.  Sin Stane si je ustvaril družino na bližnjem Krvavčjem Vrhu in ju pogosto obišče. Razveseljuje pa ju tudi že pet vnukov in trije pravnuki.


Bil je strasten čebelar. Ljubezen je prenesel na sina Staneta in snaho Olgo.
Veliko je delal pri gasilcih in je član PGD Krvavčji Vrh.


Ko smo ga vprašali za recept za dolgo življenje, je dejal , da je pomembno delo, gibanje - vozit se z biciklom na delo,  in  kozarec dobrega vina. Sam se je vozil s kolesom do 85.leta.


Za visoki jubilej smo mu voščili in zaželeli še veliko dobrega županja občine Semič Polona Kambič  ter predstavniki  DU , ZB za vrednote NOB in KORK Semič.

Zapisala Branka Muc

Pohod DU Semič 25.04.2019 – Kanjon Divjega potoka,

 Dodana: 2019-04-26

Sveže jutro, četrtek, 25. aprila. Pred dvema dnevoma je deževalo, zato se veselimo sončnega dne, ko se zbiramo pred domom CŠOD Lipa v Črmošnjicah. Predsednik Toni nas našteje 34.

 

Spustimo se v kanjon Divjega potoka jugovzhodno pod vasjo. Zaselek se imenuje Mašelj, domačini smo mu rekli kar „Graben“. Mnogi se z nostalgijo spominjajo nekdanje ribarnice v bližini, kjer so poskrbeli za marsikateri piknik. Objame nas gozd, poslušamo žuborenje potoka, vdihavamo vlažen, po čemažu dišeč zrak. Morda se v začetku kdo od tistih, ki so prvič tukaj, vpraša, kaj je vendar v tej globeli tako imenitnega, da nas vodijo tod. Kmalu dobijo odgovor, ko zagledamo pred seboj druščino drobnih slapov, šumenje vode je krepkejše, saj se preliva zdaj sem, zdaj tja, skače čez lehnjakove jezove, polni tolmunčke in hiti naprej. Kako neverjetna umetnica je narava! Steza, zdaj na levi, zdaj na desni strani struge, je nekoliko vlažna, a je na kritičnih mestih zavarovana z ograjo.

 

V Srednji vasi se nekaj pohodnikov odloči, da se po ogledu vasi vrnejo na izhodišče, drugi nadaljujemo po stari ovinkasti cesti proti Brezovici. Pot se neopazno vzpenja. Na prelazu prečkamo sedanjo cesto, zgrajeno v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, imenovano tudi Partizanska magistrala, in se znajdemo v nekdanji kočevarski vasi Brezovica z eno samo naseljeno hišo. Tam so le še ruševine cerkve z zvonikom s pločevinasto streho.

 

Na zahodni strani vasi stopimo na pot, ki je včasih povezovala Srednjo vas, Brezovico, Blatnik in Vrčice. Po klančku se skozi gozdiček spustimo do brezovskih košenic, zavijemo na desno in med grmovjem najdemo dohod do izvira Divjega potoka. Nizvodno v bližini najdemo še dva izvira, ki prispevata k vodnatosti potoka. Hvala skupini Tempoo, da skrbi za steze, okolico izvirov, klopce ob njih …

 

Steza nas pripelje spet nazaj na pot proti Srednji vasi. Tam nekateri obiščemo studenec pri kapelici, od koder so nekoč vaščani nosili vodo v domove, kasneje so si jo napeljali po ceveh in si v višje ležečih hišah pomagali s hidroforji. Že nekaj let ima vas običajen vodovod. Voda iz studenca po sto metrih ponikne in se spet pojavi v Mašlju.

V kanjon Divjega potoka se vrnemo nasproti srednjevaške cerkvice na spodnjem koncu vasi; ne gremo do njegovega začetka, ampak se nekje na sredini po brvi odpravimo na levo stran potoka in se med njivami spustimo v „Graben“, tokrat na njegovem zgornjem delu. Ogledamo si izvir Mašelj v bregu nad potjo, od koder priteka voda, ki ponikne v Srednji vasi. Tu je še v petdesetih letih po vojni delovala žaga, voda je bila od izvira v bregu speljana po cevi nad potjo do pogonskega kolesa.

 

Nadaljujemo mimo nekdanje ribarnice in se povzpnemo v Črmošnjice, kjer nas v domu Lipa že čaka okusna malica.

 

Tereza Tomaževič

 

90 let Terezije Kambič

 Dodana: 2019-04-10

 

Sredi marca je napolnila 90 let Terezija Kambič, po domače Rumarjeva Rezka, doma na Črešnjevcu pri Semiču. Rodila se je na Podrebru, v družini Kolarjevih. Na Črešnjevec jo je pripeljala ljubezen davnega leta 1953. Z možem Ivanom sta zgradila nov in topel dom. Rodila sta se jima sinova Vilko in Ivan.  Ob delu na kmetiji in skrbi za družino je našla tudi čas za pomoč sosedom. Če je kdo potreboval prevoz , mu je z veseljem ustregla. Pred 30-timi leti je ovdovela, vendar je ostala čila, živahna in družabna. Rada je hodila na srečanja in izlete z upokojenci. Obiskala je tudi sorodnike v Ameriki.

Sedaj še poskrbi zase. Rada bere in gleda televizijo, poklepeta s sosedi, najbolj pa je vesela, kadar jo obiščejo najmlajši družinski člani. Ima 5 vnukov, 3 pravnukinje in 1 pravnuka.

Sosede jo spoštujejo in  imajo rade. Za rojstni dan so ji čestitale in prinesle vezilo. Čestitkam in lepim željam so se pridružili tudi županja Polona Kambič, predstavniki DU Semič ter prostovoljke RK Semič.

 

Branka Muc

105. rojstni dan gospe Angele Ogulin

 Dodana: 2018-12-29

Gospa Angela Ogulin, po domače Škalova botra, je 28.11. 2018 praznovala 105. rojstni dan. Obiskali smo jo v DSO Metlika, kjer so domači pripravili manjše slavje. Botra je še vedno mladostna in živahna, vsakemu izmed nas je namenila prijazno besedo in nasmeh. Ponosno je povedala, da ji je čestitala tudi gospa Štefka Kučan in ji poslala Sacher torto s posvetilom, da je to torta za posebne ljudi, kar botra tudi je.

Gospa Angela je bila rojena v Drašičih tik pred začetkom 1. svetovne vojne, leta 1913. Ljubezen jo je 22-letno pripeljala na Krvavčji vrh. Rodila je tri otroke: Marijo, Martino in Toneta. Družina se je preživljala s kmetovanjem. Delo je bilo težko, saj takrat še ni bilo obdelovalnih strojev. Žal je pri 45. letih izgubila moža. Hčerki sta se poročili on odšli od doma, sin Tone pa si je začasno poiskal košček kruha v tujini. Takrat se je morala sama prebijati skozi življenje. A tudi v njen dom je posijalo sonce, ko se je sin vrnil iz tujine in si ustvaril družino. Sin in hčeri so jo razveselili tudi s 7 vnuki, 14 pravnuki in številnimi prapravnuki.

Vaščani jo cenijo tudi zaradi spretnosti pri ročnih delih, njeni gobelini krasijo njihove domove, njene nogavice pa so grele veliko nog, saj jih je spletla prek 100 parov, tudi za gospo Štefko Kučan.

Gospa Angela Ogulin je najstarejša občanka občine Semič. Za visoki jubilej smo ji čestitali in zaželeli, da še dolgo ostane tako vedra in živahna:  županja Polona Kambič, sosedje, predstavniki DU Semič in predstavnice KORK Semič.

Branka Muc

16. REVIJA UPOKOJENSKIH PEVSKIH ZBOROV

 Dodana: 2018-05-30

POKRAJINSKA ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE TER DU Šentjernej so v četrtek, 10. maja, v Kulturnem centru Primoža Trubarja  Šentjernej organizirali že 16. revijo pevskih zborov.

Pevci MePZDU Semič smo z veseljem sprejeli povabilo in se v cvetočem majskem popoldnevu z avtobusom podali na pot proti cilju, tam smo se srečali s svojimi pevskimi prijatelji. Zbralo se je veliko pevcev, ki so se predstavili v dvanajstih zborih.

Ubrani glasovi so božali ušesa poslušalcev. Mnogim so spomini ob poslušanju zaplavali v otoška leta, kjer so v zavetju staršev uživali srečno, a tudi težko otroštvo. Lovke spominov so se dotaknile tudi prvih cvetov mladostne zaljubljenosti, a tudi krutega  služenja vojaških let.  Dvorano Kulturnega centra pa so preplavili tudi zvoki vedrih pesmi, ki so poslušalcem risali nasmeh na obraz.

Revija je bila tekmovalnega značaja. Nadvse prizadevna zborovodkinja Ani Jankovič Šober ter predsednica zbora Silva Žugelj sta bili upravičeno ponosni na svoj pevski zbor, saj smo se uvrstili med prve tri pevske zbore.

Predsednik PZDU za Dolenjsko in Belo krajino gospod Jože Jazbec je v svojem nagovoru pohvalil vse pevce. S šopkom cvetja, ki ga je podaril  zborovodjem, pa je izrazil svojo naklonjenost do ubranega ljudskega petja. Pevcem in zborovodjem ja zaželel  še veliko lepih nastopov, ubranega petja in  prisrčnega druženja, ki je povezano z zborovskim petjem.

Sonja Albina Štraus   

                                                                                                                              Semič, 24.5.2018