<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<rss version="2.0" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
	<channel>
		
		<title>www.posrcumlad.si: Zadnje novice</title>
		<link>http://www.posrcumlad.si/</link>
		<description>Zadnje novice na posrcumlad.si klubu za 40+</description>
		<language>si</language>
		<image>
			<title>www.posrcumlad.si: Zadnje novice</title>
			<url>http://www.posrcumlad.si/typo3conf/ext/tt_news/ext_icon.gif</url>
			<link>http://www.posrcumlad.si/</link>
			<width>18</width>
			<height>16</height>
			<description>Zadnje novice na posrcumlad.si klubu za 40+</description>
		</image>
		<generator>TYPO3 - get.content.right</generator>
		<docs>http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss</docs>
		
		
		
		<lastBuildDate>Wed, 09 May 2012 18:51:00 +0200</lastBuildDate>
		
		
		<item>
			<title>AJM team time ride 2012</title>
			<link>http://www.posrcumlad.si/clanki/ajm-team-time-ride-2012.html?cHash=d5956f07bc636f9f62d7525b43d38e5e</link>
			<description>Po lanskem odzivu in navdušenju udeležencev nad drugo prireditvijo AJM team time ride, bomo letos...</description>
			<content:encoded><![CDATA[Po lanskem odzivu in navdušenju udeležencev nad drugo prireditvijo AJM team time ride, bomo letos doživeli atraktivno nadaljevanje.<br /><br /><span style="color: #ff6600;"><strong></strong></span>Kolesarska prireditev je nekaj res posebnega, saj se 2, 3 ali 4-članske ekipe kolesarjev »trudijo« doseči »najboljši povprečni čas vseh ekip«. Kolesarska prireditev nima značaja kolesarske dirke, čeprav se vsaki ekipi meri čas kolesarjenja. Ekipa, ki se bo najbolj približala povprečnemu času vseh ekip, bo velika zmagovalka. Vse do prihoda zadnje ekipe v cilj je negotovo, katera je zmagovalna ekipa. Povsem nesmiselno je torej divjanje po predpisani trasi, a tudi pretirano zavlačevanje ne prinaša uspeha.<strong> Bolj kot kolesarite turistično večje možnosti imate za glavno nagrado!</strong><br /><br /><span style="color: #ff0000;"><strong>Prijavljenih že preko 100 ekip z vseh koncev Slovenije!</strong></span><br /><span style="color: #ff0000;"><strong>Rok za prijavo le še do 16. maja!</strong></span><br /><br /><span style="text-decoration: underline;">Fantastična nagrade za ekipe</span>:<br /><strong>* poletne počitnice za celo ekipo</strong><br /><strong>* kolesa Trek za celo ekipo</strong><br /><strong>* vikend paketi</strong><br /><br />Traso, ki so jo organizatorji začrtali v hribih v neposredni bližini Maribora - od Kamnice preko Kobanskih gričev vse do Žavcarjevega vrha, je izjemno barvita in zanimiva ter bo tudi letos med vinograde in gozdove zagotovo privabila množico kolesarjev iz vse Slovenije.<br /><br /><strong>Množična rekreativna kolesarska prireditev je namenjena vsem generacijam, najmlajšim, starejšim, družinam ... Kolesari se z gorskimi ali treking kolesi.</strong><br />V čudovitem okolju, vstran od mestnega prometa želijo organizatorji podreti nekaj organizacijskih rekordov. Pripravljajo namreč kar nekaj presenečenj za vse udeležence.<br /><br />Termin: <span style="color: #ff6600;"><strong>nedelja, 20. maj 2012</strong></span> <br />Trasa:  Kamnica – Medič – Urban – Gaj – Žavcarjev vrh         <br />Dolžina:  20,5 km <br /><br />Program prireditve:<br /> 8.30 – 10.00: štart kolesarskega trima <br /> 8.30 – 13.00: čas za uspešno opravljen trim (žigi štirih kontrolnih točk)<br />11.00 – 13.00: prihodi v cilj, druženje kolesarjev<br />13.30 – 14.30: razglasitev povprečnega časa vseh ekip in podelitev nagrad ekipam<br /><br /><span style="color: #ff6600;"><strong>HITRA PRIJAVA SE SPLAČA!</strong></span><br /><span style="color: #ff6600;"><strong>Ena najnižjih štartnin v Sloveniji in zagotovo daleč največje nagrade!</strong></span><br /><br /><strong>Štartnina</strong>:<br /><img style="float: right;" src="uploads/RTEmagicC_Timeride_logo_mali.jpg.jpg" alt="" width="180" height="181" />- za prijave in vplačila <strong>do 31. marca 2012</strong>: <br /> 36 eur /4 članska ekipa<br /> 30 eur /3 članska ekipa<br /> 22 eur /2 članska ekipa<br /> 15 eur /družina
Vsi prijavljeni prejmejo: toplo malico, bidon prireditve, oskrbo z vodo in energetskimi napitki ter darila pokroviteljev.<br /><br />Nagradno žrebanje za vse udeležence, ki bodo prekolesarili progo:<br /> <strong>1. nagrada: vikend paket v Hotelu Valamar Pinia v Poreču</strong><br /> ... in druge lepe praktične nagrade pokroviteljev.<br /><br /><span style="text-decoration: underline;">Posebne nagrade bodo prejeli tudi</span>:<br />•    najmlajša štiričlanska družina (oče, mama + vsaj 2 otroka - vsak mora samostojno prekolesariti traso)<br />•    najstarejša oz. najstarejši udeleženec<br />•    zakonski par z največjo razliko v letih<br /> … ki uspešno prekolesari začrtano traso.<br /><br />Cilj tega projekta je, da se kolesarskim navdušencem v Sloveniji ponudi drugačna in izjemno atraktivna prireditev za vse generacije in da se v njih prebudi ekipni duh prijateljstva. V idiličnem naravnem okolju, sredi vinogradov in gozdov ter s kolesarskimi prijatelji se obeta izjemno zanimiva kolesarska prireditev.<br /><br />Vse informacije in prijave: <strong>www.timeride.si </strong>]]></content:encoded>
			<category>REKREACIJA</category>
			<category>Naslovna velika</category>
			
			
			<pubDate>Wed, 09 May 2012 18:51:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Mediteranske rastline nas spominjajo na letni dopust</title>
			<link>http://www.posrcumlad.si/clanki/mediteranske-rastline-nas-spominjajo-na-letni-dopust.html?cHash=f28434fc680cc4ee8260f0b851064d22</link>
			<description>Da bo spomin na poletje čim dlje živel, predvsem pa ker ima skupina mediteranskih lepotic veliko...</description>
			<content:encoded><![CDATA[Da bo spomin na poletje čim dlje živel, predvsem pa ker ima skupina mediteranskih lepotic veliko zanimivih predstavnic, predstavljamo tri rastline, ki so svoj blišč pridobile v Sredozemlju. Od bliže bomo spoznali oleander, granatno jabolko in fejolo.
<strong>OLEANDER</strong><br />Oleandri so najverjetneje ena izmed najbolj  priljubljenih sredozemskih rastlin. Te hvaležne lepotice, ki lahko na polnem  soncu cvetijo vse poletje, so bile nekoč bolj prisotne tudi v notranjosti  Slovenije. Danes jih je manj, vzrok za to pa so pretople razmere v naših  stanovanjih. Vse premalo se zavedamo, da oleander preživi že v zelo slabih  zimskih razmerah, celo v garažah in kleteh. Potrebuje le nekaj svetlobe in  vlage, hvaležen pa nam bo tudi, če bomo poskrbeli, da v prostoru ne bo preveč  izpušnih plinov. Jeseni oleander čim pozneje postavimo v prezimovališče,  spomladi pa čim prej pod napušč, ob toplo južno steno. Če hočemo, da cveti, ga  moramo obrezati že jeseni, najbolje pa je, da ga obrezujemo le takrat, ko se  preveč ogoli. Tedaj ga pomladimo in mu damo (poleg cvetov) še dovolj zelenine.
<strong>Oleander je strupen<br /></strong>Rod oleander (Nerium) je rastlina  Sredozemlja in ima eno samo vrsto – N. oleander. V toplejših delih je danes zelo  naturalizirana vrsta. V naravi ga najdemo v Sredozemlju, na vhodu v soteske in  ob vodi. Listi oleandra so na pogled preprosti in usnjati, tako da sušo lahko  prenese. Vseeno pa ima rad veliko vode – v zahvalo je polno olistan in lep.  Oleander spada v družino pasjestrupovk (Apocynaceae). Je v celoti strupen, že  listi lahko dražijo kožo. V rastlini so glikozid oleandrin in druge snovi, ki ob  zaužitju povzročajo bruhanje, pogosto tudi smrt zaradi ohromitve srca. Vendar pa  oleandra ne uživamo in se ga zaradi tega ni potrebno prav nič bati. Le otrokom  je potrebno dopovedati, da ga ne smejo dajati v usta. Njegovi cvetovi so  dvospolni, zvezdasti, združeni v pakobulasta socvetja, s petimi venčnimi listi,  ki so sprva prosti, nato pa zarasli proti dnu. Tudi pet prašnikov ima prašnice,  zrasle med seboj.
<strong>Oskrba<br /></strong>Za vzgojo v notranjosti je še posebej pomembno, da  ga v bolj kislih poletjih, ko je v notranjosti več dežja in manj sončnih toplih  dni, manj zalivamo in ga imamo pod streho na južni strani. Le tako bo namreč  lepo cvetel, drugače pa se lahko zgodi, da oleander začne cveteti šele takrat,  ko se poletje že poslavlja. Zanj je v notranjosti velikokrat prekratka  vegetacijska doba, da bi v vsej polnosti zažarel v različnih barvnih odtenkih,  ki jih je vzgojil človek.<br />Dobro uspeva v povsem navadni, tudi težki zemlji. V  času rasti in cvetenja ga dognojujemo z gnojilom za cvetoče rastline. Liste  odmetava zaradi suše, zaradi preobilice vode pa lahko rumenijo. Vendar pa  oleander v toplem poletju težko preveč zalijemo.
<strong>Razmnoževanje</strong><br />Jeseni nastavljeni in neodcveteli popki  lahko zacvetijo tudi še spomladi, a ker jih je običajno malo, jih je bolje prej  porezati. Čez zimo jih – nasprotno – lahko pustimo, saj nas bodo marca  razveseljevali s svojimi razprtimi, stroku podobnimi plodovi, v katerih se gnete  polno semen, opremljenih z letalno napravico. Te lahko posejemo in čez tri ali  štiri leta bodo prve rastline že zacvetele. Barve bodo lahko drugačne kot tiste,  od katerih smo dobili seme. Če pa želimo ravno take, avgusta odrežemo nekaj do  deset centimetrov velikih poganjkov in jih damo v vodo na senčno mesto. Oleander  se bo ukoreninil sam od sebe, mi moramo poskrbeti le, da ima vedno dovolj vode.  Potaknjence nato posadimo v senčen vrtni kotiček ali korita, napolnjena z vrtno  zemljo. Najverjetneje bodo zacveteli že drugo leto.
<strong>UŽITNA GRANATNA JABOLKA<br /></strong>Ne bomo pa govorili le o  strupenih rastlinah in dišavnicah – med sredozemkami je namreč tudi mnogo  užitnih. Čeprav je za sredozemske lepotice zimzelenost zelo značilna, pa so med  njimi tudi listopadne. Med njimi je granatno jabolko, ki sodi v svojo družino  granatnih jabolk – Punicaceae. V notranjosti plodovi teže dozorijo, kljub temu  pa se tej enkratno cvetoči rastlini zelo težko odpovemo. Gre za grm, visok tri  do štiri metre, obstajajo pa tudi pritlikave cvetoče različice (P. granatum var.  nana). Tako si ga lahko privoščimo tudi tisti z majhnim sončnim oknom ali  balkonom. Grm ima oranžno rdeče cvetove, po tri skupaj na poganjkih in tudi v  notranjosti grma. V Sredozemlju cvetijo junija. Plodovi, ki so videti kot  povečani plodovi šipka, do jeseni močno narastejo in ukrivijo vejice. Zelo so  bogati z vitaminom C in običajno dozorijo šele takrat, ko listje v jeseni že  porumeni. V mesnatem delu granatnega jabolka je polno semen, iz katerih lahko  vzgojimo nove rastline. Pri pritlikavih sortah so plodovi manjši, pri osnovni  vrsti pa so veliki kot jabolko.
<strong>Oskrba<br /></strong>Granatno jabolko zahteva pusto, že kar ilovnato  zemljo, raje apnenčasto kot kislo. Ob sajenju dodamo stoodstotno organsko  gnojilo v obliki pelet. Poleti drevesce potrebuje sonce in vodo, pozimi pa je  lahko v precej temnem prostoru, ker je listopadno. Imeti mora le rahlo vlažno  zemljo, vendar ne preveč, da čez zimo ne splesni ali zgnije. Prav zaradi tega  potrebuje dobro drenažo. Če v prezimovališču še ne začne odganjati, ga lahko  tudi zelo hitro postavimo na plan, drugače pa ga moramo nekaj dni senčiti, da ga  ne zažge sonce.
<strong>FEIJOA ZA CVETOČ OKRAS</strong><br />Tudi feijoa je sredozemska  rastlina z užitnimi plodovi. Spomladi ima zelo privlačne cvetove. Sodi med  mirtovke. Rod feijoa ima dve do tri vrste zimzelenih grmov z nasprotnimi listi,  ki rastejo v suhih predelih subtropske Južne Amerike (Argentina, Čile,  Brazilija, Bolivija, Peru, Paragvaj in Urugvaj). Najdemo jo tudi na mnogih  področjih našega Sredozemlja. Obstajajo različne vzgojene sorte. Listi so močni,  na spodnji strani gosto belkasto dlakavi, na zgornji pa svetleči in že nekoliko  modrikasto zeleni. Cvet ima štiri čašne in štiri venčne liste, ki so od spodaj  belo roza, zgoraj pa temno rdeče obarvani, z enako obarvanimi prašniki in  pestičem. Zgornja stran cveta zato deluje povsem temno rdeče, spodnja pa belo  roza. Cvetovi so posamični v zalistju zgornjih poganjkov. Plodovi so mesnate  jagode temno modre do črne barve, bogate z jodom. Okus je podoben guavi, zato ni  čudno, da jo ponekod imenujejo tudi brazilska guava.  Rastlino so v kulturo  uvedli prav zaradi lepih cvetov in užitnih plodov. Ko se cvetovi v začetku  poletja začnejo razpirati, so res privlačni. Čeprav se ne odprejo vsi hkrati, je  cvetenje le kratkotrajno. Vendar pa je okrasna rastlina tudi brez cvetov in  plodov čudovita, saj ima posebne liste in krošnjo. Pogosto jo uporabljamo za  žive meje, saj so lepo oblikovane rastline v taki zeleni pregradi pravi okras  vrta. Poleg tega se ta vrsta pusti dobro obrezovati. Če hočemo feijojo narediti  lepo, grm pomladimo zgodaj spomladi in iz starih vej bodo pognali številni  poganjki, ki bodo rastlino ponovno oživili. Tudi zelo staro rastlino lahko  odrežemo tik nad zemljo in iz nje bo ponovno zrasel lep grm.
<strong>Oskrba</strong><br />Rastlina za vzgojo ni zahtevna, potrebuje le nekaj  dobre zemlje, tudi kompostiran hlevski gnoj v mešanici z vrtno zemljo ji dobro  dene. Rada ima polno sonce, seveda pa kot čebrovka potrebuje nekaj več vode, če  jo imamo v dovolj veliki posodi pa se tudi to laže uravna. Pozimi ni nič  zahtevnejša za prezimovanje, celo nasprotno, manj od drugih rastlin odmetava  liste – to je prej izjema kot pravilo. Lep zimzeleni videz ostane, zato je  primerna za okrasitev hladnejših in zaprtih, toda svetlih hodnikov.  Rastlino  lahko razmnožujemo s semenom ali potaknjenci. Sorte razmnožujemo le vegetativno,  sicer se lastnosti matične rastline ne ohranijo. Za potaknjence odrežemo kratke  enoletne vejice, najbolje v drugi polovici avgusta, lahko pa tudi spomladi,  vendar je ukoreninjanje običajno boljše avgusta. V notranjosti moramo potem  poskrbeti, da rastlino še pravočasno preselimo na prezimovanje, lahko tudi v  neogrevane prostore, kjer temperatura ne pade pod ničlo.
<strong>Odbija nevarne sončne žarke</strong><br />Modrikasto zelena barva  feijoe je tista, ki odbija največ UVB-žarčenja, ki prihaja do zemljine površine  in povzroča kožnega raka ter spomladanske ožige na rastlinah. Poleg tega  spodnja, belkasto dlakava stran listov in dlačice poskrbijo za odboj svetlobe,  posebej ko je spodnja stran listov v rahlem vetru izpostavljena soncu. Prav  zaradi tega je spodnja stran še posebej zaščitena z dlačicami, pa tudi listne  reže so običajno spodaj, tako da dlačice ustvarjajo posebno mikroklimo okrog  lista in je izhlapevanje čim manjše.  V drugi polovici avgusta se v notranjosti  poletje lahko že poslavlja, sredozemske rastline pa ravno takrat dobijo tisti  pravi čar. Po poletni vročini jim prvi dež še kako koristi. Zasijejo in  zableščijo se v poznem popoldanskem soncu. Njihove vonjave, lesk in cvetenje nas  spominjajo na tople dni, preživete v njihovem naravnem okolju. Zakaj ne bi nekaj  te lepote preselili tudi domov, na balkon, na okna ali na vrt?
Besedilo in foto: strokovnjaki Kluba Gaia <br /><br /><br /><em>Vsem tistim, ki ste po srcu  mladi ter svoj prosti čas radi preživljate v vrtu ponujamo brezplačni ogledni  izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na <link gaia@klubgaia.com>gaia@klubgaia.com</link> ali na brezplačni  telefonski številki Kluba Gaia 080 81 22 .<br />Do več praktičnih nasvetov pa  lahko pridete še s klikom na spodnjo povezavo.<br /><link http://www.klubgaia.com/>www.klubgaia.com</link></em>]]></content:encoded>
			<category>DOM IN VRT</category>
			<category>Naslovna ena</category>
			
			
			<pubDate>Wed, 09 May 2012 12:39:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Sezona piknikov</title>
			<link>http://www.posrcumlad.si/clanki/sezona-piknikov.html?cHash=dab161f50d38f6ef7da2be00b349b69d</link>
			<description>Priprava piknikov postaja vse bolj priljubljena, pravzaprav že pravi nacionalni šport. S pravo...</description>
			<content:encoded><![CDATA[Priprava piknikov postaja vse bolj priljubljena, pravzaprav že pravi nacionalni šport. S pravo opremo, primernimi recepti in nekaj varnostnimi ukrepi postane piknik pravi uspeh. Svetovanje pri pripravi jedi se največkrat razvije med prijatelji, ki si med seboj zaupajo nasvete za pripravo jedi.
Narašča tudi povpraševanje po pravi opremi za žar. Vse več ljudi je v iskanju najprimernejšega žara in najboljših receptov za jedi z žara. Pečena zelenjava, meso in ribe, ob spremljavi sezonskih solat, so prava popestritev jedilnika pod milim nebom in priložnost za prijateljska druženja. Pravijo, da je žar praznik preprostih jedi, ker je priprava in izvedba piknika lahko povsem enostavna, če poskrbimo za nekaj osnovnih stvari.<br /><br />Jedi, ki jih lahko pripravljamo v naravi, na terasi, tudi na balkonu so lahko jedi z žara, jedi iz kotličkov, kotlovine in jedi izpod peke. Brez čevapčičev in pleskavic si piknik težko predstavljamo. Čevapčiči pri nas veljajo za balkansko specialiteto, v resnici pa naj bi prihajali iz orientalske, po nekaterih virih celo iz indijske kuhinje. Na Balkan so čevapčiče, pa tudi številne druge jedi (z žara) med svojimi osvajalskimi pohodi zanesli Turki. Da bodo čevapčiči še bolj slastni in rahli, lahko v maso za čevapčiče oziroma pleskavice zamešamo nekaj jedilne sode ali pa kombinacijo pecilnega praška in mineralne vode, za še prefinjen okus pa še nekaj sesekljane čebule in nariban sir.
Za pečenje na žaru je priporočljiva tudi različna zelenjava: paprika, kumare, bučke, paradižnik, melancani, pa tudi mlada koruza. Zelenjavo ponavadi narežemo na tanke kose, malce posolimo in že lahko pečemo. Nekateri dajejo prednost marinirani zmesi iz zelišč, limoninega soka, peteršilja, s kančkom olja in soli.
Če ste ljubitelj rib, so za pečenje najbolj primerni ribji fileji s kožo ali raki v oklepu. Pred pečenjem jih moramo marinirati v olivnem olju z dodatkom soli in limoninega soka.
K jedem z žara ponudimo majoneze, ajvar in gorčice. Pripravimo lahko tudi različne omake, ki se bodo odlično prilegle k mesu. Pa ne pozabimo na svež kruh.
Priprava jedi z žara ali tudi grilanje, je nenazadnje družaben dogodek posebne vrste in ne samo zabava in gurmansko doživetje. Zato povabite svoje prijatelje že ta vikend in na vašem vrtu preizkusite kaj novega z žara.
<strong>Recept: DOBER ČEVAPČIČ<br /></strong>Masa:<br />1/2 kg svinjskega mesa<br />1/2 kg govejega mesa<br />sol, poper, strt česen <br />5  dag čebule <br />sladka paprika <br />8 dag masti ali olja <br /><br />Priprava:<br />Meso drobno zmelji, osoli, popopraj, dodaj sladko papriko, strt česen in žlico drobno sesekljane čebule z malo hladne vode. Dobro pregneti. Oblikuj čevapčiče.
Pozor: okusen čevapčič mora biti ravno prav pečen.<br /> <br />Še zanimivost:<br />V Sarajevu (Bosna in Hercegovina) pripravljajo znameniti sarajevski ćevap, v katerem sta predvsem junetina in mlada ovčetina, ponekod pa mu dodajo tudi malo kozlička. Razmerje je lahko 1: 1 ali pa 3/5 govedine in 2/5 ovčetine.<br /><br />V Leskovcu (južna Srbija) pripravljajo znameniti leskovački ćevap, v katerem je poleg junetine tudi nekaj svinjine.]]></content:encoded>
			<category>Pošljite nam recepte</category>
			<category>Naslovna dva</category>
			
			
			<pubDate>Tue, 08 May 2012 15:10:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Maja je čas za smrekove vršičke</title>
			<link>http://www.posrcumlad.si/clanki/maja-je-cas-za-smrekove-vrsicke.html?cHash=539588e79ad6cd4c848811c57377d213</link>
			<description>Maj je mesec, ko lahko v naravi nabiramo tudi smrekove vršičke. Malo je ljudi, ki tega ne bi...</description>
			<content:encoded><![CDATA[Maj je mesec, ko lahko v naravi nabiramo tudi smrekove vršičke. Malo je ljudi, ki tega ne bi poznali. Gre za čudovit domač zvarek oz. smrekov sirup, ki ga lahko pripravimo iz vršičkov smreke in sladkorja, s preprostim dodatkom sonca.<br /><br />Nič lažjega. Združimo prijetno s koristnim. Izberemo lep sončen dan ter cilj popotovanja, za katerega vemo, da obstaja možnost, da na poti zasledimo smrekove nasade. Tako se podamo v naravo, naužijemo se svežega zraka, se sprostimo, naredimo nekaj zase in za svoje telo … obenem pa naberemo še nekaj svežih smrekovih vršičkov. <br /><br />Pravšnji za nabiranje so mladi, tisti svetlo zeleni, ki so prirast letošnje pomladi. Ti vsebujejo precej več eteričnega olja, kot starejši, kar lahko občutimo že ob samem nabiranju, ko lahko imamo lepljive prste. Nabiranje je enostavno. Najboljše je v dopoldanskih urah, takrat je rosa že pošla, proti večeru naj bi tudi vsebovali manj eteričnega olja zaradi izhlapevanja tekom dne. Preprosto jih naceframo, zberemo ter odnesemo domov, kjer jih bomo pripravili po sledečem receptu. <br /><br />Nabrane vršičke operemo, pripravimo si steklene posode, kozarce, steklenice oz. drugo, v kar bomo izmenično nalagali plast vršičkov in plast sladkorja. Plasti vršičkov in sladkorja naj bodo približno enako debele. Beli sladkor lahko zamenjamo z rjavim ali pa celom s kristaliziranim medom (kostanjev, cvetlični).<br /><br />Pripravljeno mešanico postavimo na okensko polico, balkon ali drugam na sonce. Mešanicopustimo stati na soncu vse dokler iz nje ne nastane sirup, v katerem plavajo naši vršički. Med pričakovanim nastankom sirupu posodo oz. kozarec, ki je ustrezno zaprta, večkrat premešamo.<br /><br />Najbolj razširjen in poznan je smrekov sirup, poskusimo pa lahko tudi z drugimi vršički, kot npr. macesna ali brina. Smrekov sirup je odličen v času gripe in prehladov, pomirja pa tudi kašelj. V kolikor ste bolj raziskovalne narave in želite poskusiti ustvariti nekaj pristnega, nekaj povsem vašega, pa še tole. Naj vam namignemo, da lahko iz dobljenega smrekovega sirupa ustvarite tudi smrekov liker, s preprosto dodano manjšo količino alkohola, tj. sadnega žganja. Sirupu lahko dodamo lipo ali druge dodatke po lastnem izboru, presoji in željah.<br /><br />Preizkusite, poigrajte se z lastno domišljijo in si pripravite lasten sirup za hladne dni oz. okusen liker, s katerim boste navdušili prijatelje.]]></content:encoded>
			<category>AKTUALNO</category>
			<category>Naslovna dva</category>
			
			
			<pubDate>Tue, 08 May 2012 13:44:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Smledniška pešpot (občina Medvode)</title>
			<link>http://www.posrcumlad.si/clanki/smledniska-pespot-obcina-medvode.html?cHash=4c6d99b453fc383217a8e117735d3575</link>
			<description>Obeta se odlična vremenska napoved. Čudovito izhodišče za izlet v naravo. Pojavi se le še ključno...</description>
			<content:encoded><![CDATA[Obeta se odlična vremenska napoved. Čudovito izhodišče za izlet v naravo. Pojavi se le še ključno vprašanje, kam se podati. Ponujamo vam namig za simpatičen izlet. Kjer lahko obenem obiščete še kakšno lokalno znamenitost.<br /><br />Kot je moč zaslediti v članku Maje Bertoncelj na spletni strani <em>www.gore-ljudje.net</em> se je devet občin ljubljanske urbane regije združilo v projektu Mreže pešpoti v regije, v okviru katere je poleg drugih (skupaj jih je sedemnajst) tudi Smledniška pot, na območju občine Medvode. Vse pešpoti so predstavljene tudi v posebnem vodniku.<br /> <br />Na Smledniško pot se je moč podati iz centra Medvod, prav tako pa tudi iz Smlednika ali iz Zbilj. Pot v skupni dolžini obsega 20 kilometrov. Predviden čas hoje znaša 7 ur.
Znamenitosti, ki jih je možno zaslediti ob poti so: sotočje Save in Sore, Hidroelektrarno Medvode, Zbiljsko jezero, cerkev sv. Urha v Smledniku, Kalvarija, Smledniški grad, mlake v Hrašah in dvorec Lazarini v Valburgi.
Orise znamenitosti lahko najdemo tudi na spletnih straneh občine Medvode na <em>www.medvode.si</em>.
<strong>Smledniški grad</strong> (tudi Stari grad) je bil utrjen kot stolp na hribu nad vasjo,  zgrajen pa verjetno že v enajstem stoletju. Grad je bil središče obsežnega zemljiškega gospostva. Lastile so si ga mnoge plemiške družine, poleg prvotnih gospodarjev Weimar Orlamunde tudi grofje Andeški in Celjski. Ti so imeli na gradu svoje oskrbnike, ki so skrbeli tudi za obrambo takrat izredno pomembne trgovske poti iz Kamnika proti Škofji Loki in dalje proti Italiji. Grad ni doživel poznejših prezidav, tako predstavljajo njegove razvaline najčistejšo obliko gradbenega razvoja srednje velikega slovenskega gradu.
<strong>Renesančni dvorec Lazarini</strong> v Valburgi so začeli graditi v osemnajstem stoletju, ko so opustili bivanje na starem Smledniškem gradu. V viteški dvorani  so predvsem znamenite freske Evstachiusa Gabriela.   <br /> <br /><strong>Cerkev sv. Urha v Smledniku</strong> je ena izmed večjih v Sloveniji, hkrati pa je ena izmed najmlajših. Zgrajena je bila v neoromanskem slogu leta 1851 na mestu starejše gotske. V njej so velike slike dunajskih slikarjev Tunnerja in Kupperweiserja ter domačega Šubica.<br /><br /><strong>Zbiljsko jezero</strong> je nastalo leta 1953 po zajezitvi Save ob izgradnji medvoške hidroelektrarne in poleg turistične privlačnosti pomeni tudi pomemben življenjski prostor mnogim pticam.]]></content:encoded>
			<category>Nasvet za pobeg v naravo</category>
			<category>Naslovna tri</category>
			
			
			<pubDate>Tue, 08 May 2012 12:39:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Kompostiranje</title>
			<link>http://www.posrcumlad.si/clanki/kompostiranje.html?cHash=0dafba9f5be9bc660b7592d8f258480a</link>
			<description>Gre za naraven način produkcije naravnega organskega gnojila iz kuhinjskih odpadkov in odpadkov iz...</description>
			<content:encoded><![CDATA[Gre za naraven način produkcije naravnega organskega gnojila iz kuhinjskih odpadkov in odpadkov iz zelenjavnega vrta. Z dodajanjem naravnih snovi zemlji, kar kompost gotovo je, rastlinam omogočamo, da same črpajo iz tal tisto, kar potrebujejo.<br /><br />Kompostni kup ali zabojnik mora stati na mestu, kjer temperatura ne pade pod 15 stopinj celzija, saj se mora neprestano vršiti proces razkrajanja mikroorganizmov.Material dodan kompostu mora biti čim bolj raznovrsten, da je kakovost organske prsti čim višja.
Na kup lahko zbiramo:
* vrtne in kuhinjske odpadke (zelenjave, sadja, jajčne lupine ......). Kuhane ostanke iz kuhinje ne uporabljamo, ker pritegnejo škodljivce. <br />* vrtni plevel brez semen - pred cvetenjem <br />* ovenelo cvetje, odcvetele lončnice, narezana zelišča (ne pelina) <br />* slama, praprot, stelja - mineralno bogate snovi, razvijajo toploto <br />* listje (v manjši količini),trava, plevel (brez semen) <br />* hišni prah, smeti, prah iz sesalnika<br />* gnoj zajcev, kokoši <br />* papir, lepenka, tudi potiskan papir, raztrgana lepenka kot primes <br />* lesni pepel je koristno gnojilo proti škodljivcem <br />* živa meja, grmovje, trajnice - narezano na manjše kose - za drenažo <br />* žaganje , lesna volna (v manjši količini) <br />* saje - odlično gnojilo, grejejo tla, povečujejo rodovitnost <br /><br />Po površini kupa lahko potresemo tanko plast apna, kar pospešuje razgradnjo organskih ostankov.
V kompostni kup mora vedno priti dovolj svežega zraka, zato je pomembno, da kup ni višji kot 1,5 m in širši kot 2 m. V prvih štirinajstih dneh delujejo pretežno bakterije, ki postopoma povišajo temperaturo v kupu. V kupu se sprošča toplota, ki se lahko dvigne celo do 70 stopinj celzija. Pri tem odmrejo skoraj vse bolezenske klice in semena. Kasneje v ospredje procesov stopijo glive, črvi in številne druge žuželke.
Za uspešno razgradnjo  mora  kompost  vsebovati  40-60 % vlage. V suhih dneh, zato kompost po potrebi tudi zalivamo. Po petih do šestih tednih fermentacije pa ga že lahko uporabimo za gnojenje tal, čeprav šele nadaljnjih dveh do treh mesecih kompost dozori v temen in dišeč zrel kompost.]]></content:encoded>
			<category>DOM IN VRT</category>
			
			
			<pubDate>Mon, 07 May 2012 12:39:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Pomladni humanitarni pohod po Pohorju</title>
			<link>http://www.posrcumlad.si/clanki/pomladni-humanitarni-pohod-po-pohorju.html?cHash=cb0d0c0332da7f1500baaf394c372a76</link>
			<description>NA NOGE! Za boljše življenje.6. maja pomladni pohod po Pohorju za družino v stiskiNa noge! je...</description>
			<content:encoded><![CDATA[<strong>NA NOGE! Za boljše življenje.</strong><br />6. maja pomladni pohod po Pohorju za družino v stiski<br /><br />Na noge! je pohodniški projekt, ki želi v rekreaciji združiti vse slovenske generacije – od najmlajših, družin vse do tistih v zrelih letih, a po srcu mladih. S projektom želijo organizatorji vsaj trikrat letno na noge spraviti množico ljudi, ki pa bodo s svojo udeležbo na prireditvi prispevali tudi k humanitarnemu projektu. Zato pozivajo: "Slovenija, na noge!"<br /><br />Tokrat zbirajo humanitarne prispevke za družino iz Malečnika.<br /><br />Termin: nedelja, 6. maj 2012<br />Trasa A: Bellevue - Mariborska koča - Areh (Ruška koča)<br />Trasa B: Pohorska vzpenjača - Bellevue - Mariborska koča - Areh (Ruška koča)<br /><br /><strong>Posebna ugodnost Pohorske vzpenjače:</strong><br />Vsi udeleženci s kontrolnim kartonom pohoda (ki ga dobijo na štartu), se lahko brezplačno popeljejo z gondolo med 8.00 in 10.00 ter med 15.30 in 17.30.<br /><br />Program prireditve:<br />8.00 – 09.00: štart pohoda pri sp. postaji Pohorske vzpenjače<br />8.00 – 12.30: čas za uspešno opravljen trim (žigi dveh kontrolnih točk)<br />11.00 – 12.30: prihodi v cilj, druženje pohodnikov<br />12.45: razglasitev posebnih kategorij in podelitev nagrad z žrebanjem<br /><br />Vse informacije in predprijave: www.nanoge.si<br />Prijave bodo sicer možne tudi na samem štartu na dan prireditve.<br /><br /><strong>ŠTARTNINE NI!</strong><br />Humanitarni prispevek: vsaj 1 EUR po osebi (lahko tudi več vsak po svojih zmožnostih)<br />Humanitarni prispevek oddate na štartu prireditve sodelavcem Karitasa.<br /><br />Vsi udeleženci, ki se predprijavijo preko spletne strani, prispevajo v humanitarni sklad in uspešno opravijo trim sodelujejo v nagradnem žrebanju za nagrade sponzorjev na cilju prireditve. <strong>Glavna nagrada: vikend paket za dve osebi v Hotelu Mangart v Bovcu.</strong><br /><br />Posebne nagrade bodo prejeli tudi:<br />* zakonski par z največjo razliko v teži<br />* najmlajša 4-članska družina<br /><br />Organizatorji, agencija Mediaevent, v sodelovanju s Športnim društvom Kobansko in Karitasom, upajo, da se bo pohoda udeležilo rekordno število pohodnikov, saj bi s tem lahko zbrali čim več sredstev za družino iz Malečnika.<br /><br />V idiličnem pomladnem okolju, na grebenih Pohorja se obeta izredno zanimiva in odmevna pohodniška prireditev.<br /><br /><strong>Vse informacije in predprijave: www.nanoge.si</strong><br />Prijave bodo sicer možne tudi na samem štartu na dan prireditve.]]></content:encoded>
			<category>REKREACIJA</category>
			<category>Naslovna dva</category>
			
			
			<pubDate>Thu, 26 Apr 2012 16:25:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Slovarček »zdravih« maščob</title>
			<link>http://www.posrcumlad.si/clanki/slovarcek-%3E%3Ezdravih%3C%3C-mascob.html?cHash=c902403e2477e625946c50f8bfa2eb4f</link>
			<description>Omega-3 maščobe predstavljajo nenasičene maščobne kisline, ki so v ribjem olju in v nekaterih...</description>
			<content:encoded><![CDATA[<strong>Omega-3 maščobe </strong>predstavljajo nenasičene maščobne kisline, ki so v ribjem olju in v nekaterih rastlinah, kot so oljna repica, sezamovo seme, laneno seme.
Najpomembnejše izmed teh so:<br />- <strong>DHA</strong> – dokozaheksanojska kislina, ki jo najdemo v ribjem olju. Pomembna je pri tvorbi in delovanju živčnih celic, pri delovanju možganov in za pravilen razvoj plodu v nosečnosti. V teku je tudi raziskava o morebitni vlogi DHA pri preprečevanju napredovanja Alzheimerjeve bolezni.<br />- <strong>EPA</strong> – eikozapentanojska kislina, ki ima varovalno vlogo za srce in ožilje, prav tako pa tudi deluje protivnetno.<br />- <strong>ALA</strong> – alfa-linolenska kislina je pomembna pri presnovi maščob in za delovanje srca in ožilja; domnevajo tudi, da je pomembna pri preventivi raka prostate.<br /><br /><strong>Omega-6 maščobe</strong> zastopajo drugo skupino nenasičenih maščobnih kislin. Poleg gama-linolne, eikozadienojske ali arahidonske kisline, pa je najpomembnejša linolna kislina, ki jo lahko najdemo v sojinem olju, sončničnem olju in olju iz koruznih kalčkov. Ta kislina je bistvena, ker iz nje  nastajajo snovi, ki so za normalno delovanje organizma nujno potrebne. <br /><br />In nenazadnje so tukaj še <strong>omega-9 maščobe</strong>, ki predstavljajo enkrat nenasičene maščobne kisline, kot je na primer oleinska kislina.]]></content:encoded>
			<category>PREHRANA</category>
			
			
			<pubDate>Thu, 26 Apr 2012 00:00:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>O Slovencih</title>
			<link>http://www.posrcumlad.si/clanki/o-slovencih.html?cHash=11a9ca46ff26e26dd82d7b9060a9c8a6</link>
			<description>PRIJATELJVprašajo Gorenjca:&quot;Ali imaš kakšnega prijatelja?&quot;&quot;Imam enega ... ampak ga ne...</description>
			<content:encoded><![CDATA[<strong>PRIJATELJ<br /></strong>Vprašajo Gorenjca:<br />"Ali imaš kakšnega prijatelja?"<br />"Imam enega ... ampak ga ne maram!"<br /><br /><strong>OGLAS<br /></strong>Gorenjki Lojzki je umrl moz. Lojzka je odsla v časopisno podjetje in želela oddati osmrtnico. Zaradi varčnosti je želela samo napis:<br />"Tone mrtev!"<br />Uslužbenka na oglasnem oddelku jo je začudeno pogledala, nato pa ji je pojasnila:<br />"Do pet besed je enaka cena:"<br />"No, potem pa napišite: Tone mrtev! Ugodno prodam traktor!"<br /><br /><strong>KAVA<br /></strong>Je šel Gorenc na Škotsko k prijatelju. Pri njumu se usedeta in Škot natoči vrelo vodo v skodelici. Na vrvico pa priveže eno kavno zrno in ga pomoči v vsako skodelico enkrat. In sta pila kavo.<br />Čez nekaj mesecev vrne Škot obisk. Zopet se spravita k pitju kave. Gorenc natoci vrelo vodo v skodelico in z kavnim zrnom dvakrat obkroži vsako skodelico. In Gorenc razloži: Veš tista zadnjjič pri tebi je bila premočna. <br /><br /><strong>PITJE</strong><br />Zakaj Štajerci tako radi pijejo?<br />Radi so na tekočem.<br /><br /><strong>KUKALO</strong><br />Zakaj imajo Gorenjci na vratih dva kukala?<br />Zato, da skoz tazgornjega pogledajo, kdo je prišel, skoz ta spodnjega pa kaj je prinesel.<br />Zakaj pa Ljubljančani nimajo nobenega?<br />Ker nikoli nobeden ne pride!<br /><br /><strong>GORENJSKI DEMONSTRANTI<br /></strong>Kako policaj razžene množico gorenjskih demonstrantov? <br />Začne pobirati prostovoljne prispevke.<br /><br /><strong>TREZNOST</strong><br />Kdaj gre Dolenjc trezen iz gostilne?<br />Ko plača Gorenjc.]]></content:encoded>
			<category>Vici</category>
			
			
			<pubDate>Tue, 24 Apr 2012 12:39:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Mini lekarna za potovanja</title>
			<link>http://www.posrcumlad.si/clanki/mini-lekarna-za-potovanja.html?cHash=763fd3483eb673ad95abd62c68790358</link>
			<description>Verjetno ste se že kdaj znašli v situaciji, ko ste se v tujem mestu, državi in povrhu še ob...</description>
			<content:encoded><![CDATA[Verjetno ste se že kdaj znašli v situaciji, ko ste se v tujem mestu, državi in povrhu še ob nedelovnem dnevu, znašli v situaciji poiskati lekarno … Težava, tega se vsi zavedamo! <br /><br />Za vse, ki radi potujete imamo nekaj kratkih napotkov kakšne pripomočke in katera najosnovnejša zdravila vzeti na potovanje oz. počitnice.<br />Ko spakirate vaš osebni kovček, dodate v vašo toaletno torbico še zobno ščetko, nujno pomislite še na vašo mini potovalno lekarno.
Ne pozabite na nekaj naslednjih stvari:<br />- sredstvo proti potovalnim boleznim (tablete)<br />- protibolečinske tablete<br />- sredstva za borbo proti prehladu (tablete, sprej za grlo in nos …)<br />- sredstva za želodčne težave<br />- sredstva proti težavam z drisko in za nadomeščanje mineralnih snovi<br />- sredstvo proti zaprtju<br />- sončno kremo, in sredstvo za morebitne opekline od sonca<br />- sredstvo za dezinfekcijo ran<br />- sredstvo proti srbenju in proti pikom insektov<br />- kapljice za oči (težave zaradi sonca, vetra, peska)<br />- povoji (navadni, elastični, hanzaplast …)<br />- … in morda še kaj za vaše specifične težave<br /><br />Naj vam bo ta kratek spisek, ki ga boste pred naslednjim potovanjem pregledali v pomoč, da ne boste pozabili na res najosnovnejše stvari, ki vam lahko na poti pridejo še kako prav.
Seveda pa bomo vsi veseli, če vašo mini lekarno prinesete nedotaknjeno s potovanja.]]></content:encoded>
			<category>IZLETI IN POTOVANJA</category>
			<category>Naslovna tri</category>
			
			
			<pubDate>Tue, 24 Apr 2012 12:39:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
	</channel>
</rss>
