NAPOVEDUJEMO 2020

 Dodana: 2019-11-14

Januar:

    - vpis za izlet na Boromejske otoke (ob uradih urah).

Februar:

    - 10.2. ob 17.00 "Pogovor ob kaminu". Gosta pater dr. Karl Gržan in glasbenik Frenk Jurovič. Prvi nas bo začaral z besedo, drugi s klasično kitaro.

Marec:

    - 7.3. ob 10.00 letna skupščina društva.

April:

    - od 18.4. do 25.4. letovanje v Hotelu Delfin v Izoli.

Maj:

    - 21.5. - 22.5. dvodnevni izlet na Boromejske otoke,

    - 30.5. tradicionalni piknik in golažijada.

Junij:

    - Uranjekov memorial I. in II.

To so samo pomembnejši dogodki v prvem polletju, podrobnosti so v rubriki "O nas" v priponki. 

Pridružite se nam, ne bo vam žal. Vedno se imamo zelooooo lepo.

MARTINOVANJE 2019

 Dodana: 2019-11-10

7.11. smo se odpravili na tradicionalno martinovanje. Tokrat smo spoznali mesto Slovenske Konjice. Sprehodili smo se po mestnem jedru, se seznanili s starejšo in novejšo zgodovino ter zanimivostmi mesta. Omenjeno je že v v času pred našim štetjem, v času rimske ere je tod potekala cestna povezava, t.i. armadna cesta Emona-Celea-Petovium. V 6.stol. so se tod pričeli naseljevati Slovani. Iz srednjega veka je cerkev sv. Jurija, v dolino sv. Janeza so se naselili kartuzijani, pod sedanjo Konjiško goro pa je nastal grad Gonowitz. V novem veku so tod potekali kmečki upori, v novejši zgodovini pa izgon veliko Konjičanov v Srbijo med II. SV. 

Slovenske Konjice ležijo v Dravski dolini, obdane z vinogradi. Mesto je upravno in obrtno središče, velik pomen dajejo turizmu. Sprehod ob "Gospodični", skozi lep trg nas je pripeljal do cerkve sv. Jurija in majhnega muzeja ljubiteljskega zbiratelja. Nedaleč iz mesta smo obiskali čebelarstvo Žvikart. Gospodar nam je predstavil čebelarjenje na zanimiv način, kot mojster čebelarstva nam je podal ogromno znanja iz življenja teh zanimivih, pridnih in za preživetje na planetu zelo pomembnih živalic, poskusili smo razne vrste medu, kolače, napitke, si ogledali predelevo in polnilnico, v okusno opremljeni trgovinici pa kupili spominek.

Dan smo zaključili na kmetiji Krošlovih na Kraberku. Po martinovi pojedini (oglejte si fotografije "Martinovanje 2019"), duhovitem krstu mošta smo poskusili mlado vino. Njemu v čast smo zapeli, zaplesali, na koncu pa ga obiskali v kleti, kjer zori, domuje, se neguje in obiskovalce razveseljuje. 

Tekst in foto: srecoc

DNEVI MEDGENERACIJSKEGA SOŽITJA ŠPZDU

 Dodana: 2019-10-17

Vabljeni na dogodke, ki se bodo odvijali v sklopu "1. Dnevov medgeneracijskega sožitja Šaleške PZDU Velenje", in bodo potekali v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki od 25. do 30 oktobra: 

- v soboto, 26.10. od 9.00, Cankarjeva ulica v Velenju - rokodelske delavnice, domače dobrote, ljudski godci, predstavitev noš,

- od 25. do 30.10. športna tekmovanja društev (pikado, streljanje z zračno puško, kegljanje s kroglo na vrvici, namizni tenis, šah, balinanje), 

- v nedeljo, 27.10. pohod v organizaciji DU Škale. Ob 9.00 zbor v Sončnem parku pri sončni uri, pohod na Lubelo, malica, druženje in pot nazaj do Velenja do 15.00,

- 29.10. ob 10.00 okrogla miza v ZD Velenje na temo demence,

- 30.10. v prostorih MOV "Razvoj MO Velenje",

- 29.10 ob 17.00 koncert v Domu kulture Velenje,

- 27.11 ob 18.00 "Revija pevskih zborov DU" v Kulturnem domu Šoštanj.

Vabljeni!

POHOD PO KS PLEŠIVEC

 Dodana: 2019-10-17

 Takšno jutro nas je pričakalo v/na Plešivcu. Čarobno. Po kavi, potici, rogljičkih, raznih v "domač šnopček namočenih zdravilnih travcah", smo se napotili najprej na pokopališče. Poklonili smo se Ani (Nuši) Lušin, mladi učiteljici, ki je svoje življenje zaključila na Plešivcu in kljub kratkem bivanju v kraju pustila globok pečat. 

Pot nas je vodila po jesenski krajini vseh mogočih barv in vonjev s krasnimi razgledi proti Savinjski dolini, na koroške gore, na Pohorje od Slovenjega Gradca do Rogle, skozi gozd poln gob ... Pot mimo Pustatičnikove domačije nas je vodila do Ževartovih, p.d. Jastrobnikovih. Tam smo posedeli, se okrepčali in nadaljevali do Grmade. Na tem 781 metrov visokem hribu je bil oktobra leta 1941, pred napadom na Šoštanj ustanovljen Štajerski partizanski bataljon. Tod so tri leta kasneje, ob preboju XIV. divizije na Štajerskem, potekali tudi srditi boji, o katerih pričajo obeležja na Graški gori. Zavedni domačini so plačali visok davek zaradi sodelovanja s partizani, marsikdo z življenjem ali/in izgonom v taborišča.

Z Grmade smo se vrnili do šole v Plešivcu. Ga. Franka nam je predstavila kraj, razvoj šole in šolstva v kraju, predvsem pa življenjsko pot Ane Lušin/Nuše Bregant. Iz Muzeja Velenje so prenesli razstavo o življenju in delu te mlade učiteljice, prijateljice in muze Ivana Cankarja, po njegovih besedah njegove edine prave ljubezni, ki ji je posvetil najbolj čutne besede v "Erotiki". Zelo mlada se je zaradi klime smrekovih gozdov, ki so ugodno vplivali na prebolevanje jetike, preselila z možem Hinkom Bregantom na Plešivec. Žal je Cankar ni našel, ji je pa mož na spominsko ploščo na plešivškem pokopališču dal vklesati njegov verz: "Tiho zdaj v grobu spi, Tvoja in moja vesela mladost."

Zaključili smo z malico v gostišču Volk. Tako smo uspešno izvedli pohode po vseh krajevnih skupnostih, od koder prihajajo naši člani. Sam nisem iz Škal, mi je bilo pa neznansko zanimivo hoditi ob domačinih, ki so z radostjo v srcu pripovedovali:"O, tu je pa ta in ta domačija, tu smo kot otroci ...", ali:"Kako dolgo že nisem šel/šla tu mimo, tu so pa ja ... Oh, kako se je od takrat vse spremenilo.", ali:"Se spomnite, tu smo bili takrat v "tabrhu", saj smo delali, luštno smo se pa tud meli."

Foto v galeriji: "Pohod Plešivec 2019"

Tekst in foto: srecoc

IZLET AVSTRIJSKA KOROŠKA (2019)

 Dodana: 2019-09-22

Četrtek, 19. september. Krasno jutro je vabilo. Člani DU Škale smo se zgodaj odpeljali proti slovenski Koroški, na Viču prečkali mejo in se podali na vandranje po avstrijski Koroški. Da smo lažje sledili razlagam ge. Alenke je bilo potrebno bujenje. Ustavili smo se za "coffe break". Poleg kave, čaja in "domačih zdravil", ki jih preganja "prohibicija" in so pred deveto prepovedana, sta nas Mira in Milan pocartala s slastno potico in dišečim kruhom s slanino. 

Na Gosposvedskem polju, prvem uradnem postanku, smo si ogledali vojvodski prestol, ga. Alenka pa pa nam je razložila zgodovinske, geografske, politične, mitološke, gospodarske ... vidike kraja, prestola in dogajanj. Razteza se severno od Celovca, ob reki Glini, na cca 450 m.n.v., 2 km široko in 18 km v dolgo, obkroženo hribi, visokimi okoli 1000 m. Bolj kot lega je pomembno zaradi obredov, ki so tu potekala od 9. stol. dalje v slovenskem jeziku. Do leta 1414, ko so ustoličili zadnjega, Ernesta Železnega, so tu ustoličevali karantanske kneze. Le ta je po ustoličenju pri knežjem kamnu (rimski steber) simbolično prejel od vazala oblast, se zaobljubil v cerkvi Gospe Svete, nato na vojvodskem prestolu (antični kamniti bloki) dejansko prevzel oblast s podeljevanjem vojvodskih fevdov in "vladanjem" s Krnskega gradu. Obred je edinstven in je inspiracija literatom, humanistom, politikom ... v kasnejši zgodovini. 

Sledil je obisk cerkve Gospe Svete. Predhodnico današnje Stolnice je okoli 750 leta v leseni obliki postavil škof Modest. Od 13. do 15. stol. je dobivala današnjo podobo. Od postavitve dalje je bila sedež pokrajinskega škofa za Karantanijo in Cerkveno središče za pokristjanjevanje Slovanov. Skozi zgodovino 2000 let so se tu namreč naseljevali najprej kelti, rimljani, ... do prvih Slovanov, poganskega naroda, ki se je tu sčasoma ustalilo in ustanovilo državno tvorbo imenovano Karantanija (Korotan). 

Iz Maria Salla smo se odpeljali do sedanje prestolnice Koroške, Celovca ob Vrbskem jezeru (prej St. Vid ob Glini). Je politično, gospodarsko, zgodovinsko, kulturno, univerzitetno ... dvojezično središče Koroške s 100 000 prebivalci, ki od oktobra 1920 po plebiscitu pripada Avstriji. Po panoramski vožnji po mestu smo se po njem sprehodili. V Deželni hiši smo si ogledali originalni knežji kamen, ki je bil iz Krnskega gradu prestavljen v dvorano grbov, 665 jih je, in Fromillerjevo sliko ustoličevanja. Posedeli smo v "koroškem parlamentu", se podali na Stari trg  doživet mestni utrip ob kavici in pivu. Na potepu smo srečali zmajev vodnjak, Marijo Terezijo, možica z Vrbskega jezera ... Za Slovence je mesto pomembno, saj so v njem izobraževalne ustanove, od vrtca, osnovne šole, gimnazije, trgovske akademije, tu je sedež Mohorjeve družbe, je rojstni kraj Jožefa Stefana ... skratka, tu živi in dela mnogo Slovencev. 

Popoldan smo obiskali Vrbsko jezero. Ustavili smo se na otoku/polotoku (Maria Worth). Kulisa cerkva Rožnega venca ter sv. Primoža in Felicijana je navdihujoča. Kljub turistom tu vlada mir, spokojnost in pieteta.

Pot domov je vodila po koroškem podeželju, mimo/skozi lepo urejene kraje in vasi čez Holmec do Poljane. V gostišču Krivograd smo imeli pozno kosilo. 

Dan je bil lep, poučen, zanimiv ..., imeli smo se lepo, se nasmejali, zapeli in uživali. Tak bo shranjen v spominu vseh popotnikov.

Fotografije v galeriji: "Izlet na avstrijsko Koroško 2019".

Tekst in foto: srecoc