DOMOV >NASVETI > DENAR

Vzajemni skladi


V preteklih letih smo bili priča velikemu navdušenju, v zadnjih dveh letih pa pošteni streznitvi glede vzajemnih skladov. A dolgoročno gledano je lahko varčevanje v vzajemnih skladih zelo dobra naložba.

Leta 2009 je bilo v Sloveniji že preko 530 tisoč upokojencev, na drugi strani pa tistih, ki plačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje nekaj čez 800 tisoč.

Dolgoročno varčevanje se splača samo za mlade in zaposlene srednjih let. Vse več ljudi po 50. letu mora razmišljati o tem, da brez dodatnega varčevanja ne bo šlo. Na finančnem trgu nam ponujajo marsikaj: drugi in tretji steber, naložbena zavarovanja, rentna varčevanja in vse bolj popularne vzajemne sklade.

Nekatere raziskave so pokazale da kar tretjina Slovencev ne pozna možnosti vlaganja v vzajemne sklade, tretjina je z vzajemnimi skladi zelo slabo seznanjena, samo 10 odstotkov Slovencev pa naj bi dobro poznalo vzajemne sklade in toliko jih v sklade tudi vlaga.

Varčevanje v vzajemnih skladih omogoča, da svoje prihranke oplemenitimo na varen in hkrati donosen način. Predvsem pa je stroškovno ugodnejše in primerno za tiste vlagatelje, ki nimajo dovolj časa, da bi sami upravljali s svojim premoženjem, vloženim v delnice. V vzajemnih skladih z našim premoženjem upravljajo strokovni upravljalci, ki se nenehno izobražujejo, kar predstavlja veliko bolj zanesljive investicijske odločitve.

Največja prednost vzajemnega sklada pred drugimi naložbami (vezane vloge v banki, življenjska zavarovanja ipd.) je likvidnost. Vlagatelji lahko točke vzajemnega sklada kadarkoli prodajo vzajemnemu skladu in jih tako hitro in brez zapletov spremenijo v denar.

Denar v vzajemnem skladu torej ni vezan. Ni nobenih pogodb z določenimi roki vplačil in višino zneskov, tudi ne nobenih pogodbenih kazni. Družba za upravljanje denar vlagatelju nakaže na njegov račun praviloma najkasneje v petih delovnih dneh od prejema pisnega zahtevka za izplačilo.

Družbe za upravljanje priporočajo za vlaganje v sklade dobo od 3 do 5 let. Če torej mislite, da boste denar potrebovali prej, potem varčevanje v skladih morda ni najbolj primerno za vas.

Če kljub temu, da ste od prijateljev že slišali, da so vzajemni skladi odlična priložnost za varčevanje, še vedno odlašate z odločitvijo, priporočamo, da izkoristite kakšno akcijo in brez vstopne provizije preizkusite, kako enostavno je varčevati v vzajemnih skladih, saj lahko poskusite z zelo majhnim znesekom in vložite nekaj 10 evrov.

Obvezniški skladi so precej netvegani, saj je njihov portfelj sestavljen iz obveznic, torej vrednostnih papirjev s fiksnim donosom. Težava je v tem, da so lahko tudi obveznice, še posebej podjetniške precej tvegane. Zaradi tega sploh ni izključeno, da dosežete z naložbo v obvezniški sklad tudi negativen donos.

Delniški vzajemni skladi so sestavljeni večinoma iz delnic, torej vrednostnih papirjev z variabilnim donosom. Tveganje je višje, a zato je lahko donos veliko višji.

Denarni skladi - naložbena politika teh skladov zajema investiranje sredstev v instrumente denarnega trga (zakladne menice, blagajniški zapisi itd.) – donos je praviloma le nekaj odstoten.

Mešani vzajemni skladi, katerih portfelj je sestavljen iz delnic in obveznic, so se izkazali v preteklosti kot eni najbolj zanimivih.

Največkrat družbe za upravljanje ponujajo različne varčevalne načrte vlaganja:

Varčevalni načrt s fleksibilnim obdobjem vplačevanja je namenjen vlagateljem, ki npr. mesečno vplačujejo določen znesek denarja v vzajemni sklad in v času varčevanja pričakujejo možne večje izdatke in s tem morebitno prekinitev varčevanja.

Varčevalni načrt z vnaprej določenim obdobjem vplačevanja je namenjen vlagateljem, ki npr. mesečno vplačujejo določen znesek denarja v vzajemni sklad in so pripravljeni pri varčevalnem načrtu vztrajati do konca.

Varčevalni načrt z enkratnim vplačilom je namenjen vlagateljem, ki želijo čim ceneje investirati večji znesek denarja in pri tem plačati čim nižje vstopne stroške.

Vzajemni skladi nalagajo sredstva na različne kapitalske trge kar povečuje varnost vzajemnega sklada, ravno tako pa tudi razpršitev sredstev vzajemnega sklada v različne gospodarske panoge. Bolj varni, a zato manj donosni so tisti vzajemni skladi, ki investirajo svoja sredstva v vse gospodarske panoge in ne samo v posamezno gospodarsko panogo. Večina strokovnjakov meni, da so za dolgoročno varčevanje primerni predvsem dobro razpršeni globalni skladi.

Poslovanja vašega finančnega vložka je zelo pregledno saj so vrednosti točk vzajemnih skladov dnevno objavljene v tečajnici, ki jo najdemo v dnevnih časopisih, na teletekstu ter na spletnih straneh (www.vzajemci.com, www.mojdenar.com idr.).

Torej lahko ob vsakem času izvete, koliko je vredno vaše trenutno premoženje v vzajemnih skladih. Število točk, ki jih imate v posameznem vzajemnem skladu enostavno pomnožite z VEP -  vrednostjo točke vzajemnega sklada, v katerega ste naložili svoja sredstva.

Zakaj torej varčevati v vzajemnih skladih:
*varčevanje v bankah ni nujno najbolj donosno;
*varčevanje v vzajemnih skladih je praviloma lahko zelo donosno, tveganja pa so majhna, saj se sredstva razpršijo;
* sredstva niso vezana in jih lahko dvignete kadar koli;
* varčujete lahko po svojih zmožnostih – najnižja vloga ni določena;
* na dolgi rok so vzajemni skladi lahko najperspektivnejši izbor.


sobota 17. april 2010

Povezave: