STE CLAN? SE NISTE CLAN

Vstop v klub

Prosim vtipkajte uporabniško ime in geslo za prijavo na stran:
Prijava

Ste pozabili geslo?

Novice Če želite prejemati tedenske novice vpišite vaš e-mail
četrtek 24. december 2009
12:39 Starost: 4 Let

Trebnje


Sredi dolenjskega gričevja, ob rekah Temenici in Mirni, se spleta nenavadna zgodba o deželi, življenju, delu in kulturi ljudi, ki tod živijo že iz pradavnine kakor v pravljici in znajo skrbeti za bujno življenje trebanjske doline. Pokrajina je izrazito prehodna. Že od davnih časov je tako tudi pomembno prometno križišče, o čemer pričajo izkopanine iz stare rimske naselbine Praetorium Latobicorum. Okolica je slikovito dolenjsko gričevje, poraslo z gozdovi in vinsko trto ter posejano z značilnimi kmečkimi hišami, zidanicami in cerkvicami, od katerih mnoge cenijo kot posebne kulturne spomenike in arhitekturne zanimivosti, v nekaterih pa so odkrite tudi srednjeveške freske. Slikovita in zanimiva je dolina reke Mirne severovzhodno od Trebnjega ter reke Temenice, ki je ena najbolj znanih in tipičnih dolenjskih ponikalnic, saj do izliva v reko Krko kar dvakrat ponikne.

GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV TREBNJE
V Trebnjem je obiska zlasti vredna Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, edina svoje vrste v Sloveniji in posebnost tudi v svetovnem merilu. Izjemne zbirke vključuje predvsem umetnine slovenskih samorastnikov in umetnikov iz držav, ki so nastale na področju bivše Jugoslavije, vključena pa so tudi dela ustvarjalcev iz Afrike, Latinske Amerike in Azije. Koncem junija je mogoče umetnike opazovati pri delu v živo na tradicionalnem taboru likovnih umetnikov - naivcev; tu se od leta 1968 dalje vsako leto zberejo za teden dni in ustvarjajo. amorastniško slikarstvo izvira v 19. stoletju, ko je bilo med ljudmi na območju sedanje Slovenije zelo razširjeno poslikavanje panjskih končnic, ki naj bi temeljilo na poslikavah domačega kmečkega pohištva in slikanju na steklo. Kasneje, v 30.-ih in 40.-ih letih 20. stoletja, se je tako razvilo v slikarstvo formalno neizobraženih umetnikov. Slike, napravljene na platno, les in steklo, so vsekakor svojstvene, včasih spogledujoče se s kičem, včasih nekoliko bizarne, v skoraj vseh primerih pa gre za bukolična umetniška videnja vsakdanjega vaškega in kmečkega življenja. Tako recimo zbirka vključuje Kurente, delo Borisa Žoharja, in številne portrete Irene Polanec ter dela priznanih umetnikov, zlasti s Hrvaške in Bosne.

RASTOČA KNJIGA
Trebnje se postavlja tudi z lastno stalno razstavo Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Društva rastoča knjiga in je namenjena promociji in prepoznavanju občine Trebnje, njenih vrednot in posameznikov - reprezentativnih predstavnikov različnih področij. Od leta 2003 se nahaja v avli Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje. Razstava gosti že več kot 130 oseb, ki so se bodisi rodili, delovali ali bili pokopani v krajih občine Trebnje. Med njimi so tudi Pavel Golia, Friderik Irenej Baraga, Peter Pavel Glavar, Pavel Lunaček, France Tomšič, anton  Postl, Ivan Steklasa, Marija Kmet, Severin Šali, Vida Brest, France Režun, Sandi Leskovec, Lucijan Reščič, Vilma Bukovec, Alojzij Šuštar, Iva Zupančič in še mnogi drugi.

GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV TREBNJE
V Trebnjem je obiska zlasti vredna Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, edina svoje vrste v Sloveniji in posebnost tudi v svetovnem merilu. Izjemne zbirke vključuje predvsem umetnine slovenskih samorastnikov in umetnikov iz držav, ki so nastale na področju bivše Jugoslavije, vključena pa so tudi dela ustvarjalcev iz Afrike, Latinske Amerike in Azije. Koncem junija je mogoče umetnike opazovati pri delu v živo na tradicionalnem taboru likovnih umetnikov - naivcev; tu se od leta 1968 dalje vsako leto zberejo za teden dni in ustvarjajo. amorastniško slikarstvo izvira v 19. stoletju, ko je bilo med ljudmi na območju sedanje Slovenije zelo razširjeno poslikavanje panjskih končnic, ki naj bi temeljilo na poslikavah domačega kmečkega pohištva in slikanju na steklo. Kasneje, v 30.-ih in 40.-ih letih 20. stoletja, se je tako razvilo v slikarstvo formalno neizobraženih umetnikov. Slike, napravljene na platno, les in steklo, so vsekakor svojstvene, včasih spogledujoče se s kičem, včasih nekoliko bizarne, v skoraj vseh primerih pa gre za bukolična umetniška videnja vsakdanjega vaškega in kmečkega življenja. Tako recimo zbirka vključuje Kurente, delo Borisa Žoharja, in številne portrete Irene Polanec ter dela priznanih umetnikov, zlasti s Hrvaške in Bosne.

RASTOČA KNJIGA
Trebnje se postavlja tudi z lastno stalno razstavo Rastoča knjiga, ki deluje pod okriljem Društva rastoča knjiga in je namenjena promociji in prepoznavanju občine Trebnje, njenih vrednot in posameznikov - reprezentativnih predstavnikov različnih področij. Od leta 2003 se nahaja v avli Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje. Razstava gosti že več kot 130 oseb, ki so se bodisi rodili, delovali ali bili pokopani v krajih občine Trebnje. Med njimi so tudi Pavel Golia, Friderik Irenej Baraga, Peter Pavel Glavar, Pavel Lunaček, France Tomšič, anton  Postl, Ivan Steklasa, Marija Kmet, Severin Šali, Vida Brest, France Režun, Sandi Leskovec, Lucijan Reščič, Vilma Bukovec, Alojzij Šuštar, Iva Zupančič in še mnogi drugi.

CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA V TREBNJEM
Ogleda je vredna tudi župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja. Poznogotska triladijska cerkev je iz leta 1443. Trije pari osmerokotno prirezanih stropnih nosilcev, povezani v visokimi šilastoločnimi arkadami, ustvarjajo enoten, pregleden dvoranski prostor. Leta 1645 je bila preobokana, v drugi polovici 18. stoletja pa so ji dodali novo svetišče. Cerkev bogati lep baročni oltar rezbarja Janežiča z Langusovo sliko Marijinega vnebovzetja. Na svečnico, 2. februarja 1854, je imel v cerkvi škof Friderik Baraga slovesno pontifikalno mašo. Pred cerkvijo stoji kip misijonarja Friderika Ireneja Barage, delo kiparja Franceta Goršeta iz leta 1978. Na zunanji severni steni je obeležje padlim v 1. svetovni vojni. V preddverju cerkve pa je vzidan rimski nagrobnik.

CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA V TREBNJEM
Ogleda je vredna tudi župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja. Poznogotska triladijska cerkev je iz leta 1443. Trije pari osmerokotno prirezanih stropnih nosilcev, povezani v visokimi šilastoločnimi arkadami, ustvarjajo enoten, pregleden dvoranski prostor. Leta 1645 je bila preobokana, v drugi polovici 18. stoletja pa so ji dodali novo svetišče. Cerkev bogati lep baročni oltar rezbarja Janežiča z Langusovo sliko Marijinega vnebovzetja. Na svečnico, 2. februarja 1854, je imel v cerkvi škof Friderik Baraga slovesno pontifikalno mašo. Pred cerkvijo stoji kip misijonarja Friderika Ireneja Barage, delo kiparja Franceta Goršeta iz leta 1978. Na zunanji severni steni je obeležje padlim v 1. svetovni vojni. V preddverju cerkve pa je vzidan rimski nagrobnik.

Pohodniški:
POT IZ TREBNJEGA NA VRHTREBNJE
Domačim pohodnikom in rekreativcem je pot iz Trebnjega na Vrhtrebnje obvezna rekreacija v vseh letnih časih. Prvo nedeljo v mesecu juniju je organiziran tradicionalen pohod na Vrhtrebnje. Pot je dolga 45 minut, začne pa se v Trebnjem, mimo gradu se pot vzpenja skozi gozd, pri skalah je vstop v Veliko jamo ter Malo jamo, ki je težje dostopna. Ko se gozd razredči se pride pod vas Vrhtrebnje, kjer pogled sega do Čateža in Medvedjeka. Pot se nadaljuje mimo lovske koče in obeležja 15. poldnevnika (kamnita miza z bronastim reliefom Slovenije ter sončna ura), ki je tik pod najvišjo točko Trebnji vrh (581 m). Variantna smeri vodi skozi Odrgo (lep pogled na mesto Trebnje), je daljša, vendar položnejša. Iz Odrge je potrebno prehoditi 200 m v hrib do gozda, mimo vrtač pa se pride na pobočje Trebnjega vrha, kjer se poti združijo. V Trebnje pa se lahko vrnete po poti, po kateri ste prišli.

BARAGOVA POHODNA POT
Baragova pohodna pot je že poldrugo desetletje priljubljena med pohodniki. Večji del se odvija po prijetni gozdni ali travnati pokrajini, celotna krožna pot pa je dolga 18 km. Pot po Baragovi življenjski poti se začenja v Trebnjem, pred župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja, kjer je tudi  Baragov kip. Nadaljuje se v Malo vas in mimo Knežje vasi v Dobrnič in se preko Grmade in Vrhtrebnjega zaključi v Trebnjem. Vsebuje tri življenjske postaje Friderika Barage, in sicer Trebnje, Malo vas in Dobrnič ter se dopolnjuje s kvalitetno ostalo ponudbo v tem prostoru. Organiziran pohod je konce junija v okviru spominskega dneva Občine Trebnje-Baragovega dne. Pohodniki ne le podoživljajo pot Friderika Ireneja Barage iz rodne Male vasi pri Trebnjem, ampak simbolično obujajo skoraj nedoumljivo premagovanje velikih razdalj misijonarja in škofa Barage med Indijanci, ki jih je premagoval pogosto v izrednih vremenskih pogojih, da se je srečal s tistimi, ki so ga potrebovali. Razdalje pa niso bile le onkraj oceana, bile so in ostajajo tudi tukaj in zdaj in vedno znova se jih je potrebno učiti premagovati.

Vinska cesta:
DOLNJEDOLENJSKA VINSKA CESTA
Vinorodna območja na Dolenjskem se od drugih v Sloveniji precej razlikujejo. Z vinogradi so zasajena strmejša pobočja hribov, v sicer rahlo valoviti pokrajini. Ker se take lokacije pojavljajo posamič, so vinogradi razmeščeni po širokem območju. Dolnjedolenjska vinska cesta obsega vinorodno območje Gradišča in Rihpovca ter vse do Trške gore. Trasa je speljana iz Trebnjega na Gradišče, ki vključuje tudi bližnjo Staro goro in Debenec, od tam pa na Rihpovec. Tukaj se vinorodno območje v občini Trebnje prekine in se nadaljuje čez Kartaljevo v G. Kamenje na Trško goro in naprej na Otočec. Drugi krak je speljan proti Šmarješkim toplicam in Vinjemu vrhu. Cesta se konča v Dobruški vasi. Kljub lepo speljani vinski cesti pa sta na območju Trebnjega še dve vinorodni pobočji, obe že v Suhi krajini. Lisec se nahaja med Dobrničem in Žužemberkom ter Šmaver, kamor se lahko pride iz Ponikev ali Trebnjega preko Vrhtrebnjega.

Jahanje:
Kmetija Marn, Hudeje13, 8210 Trebnje

Golf:
Golf & country club Trebnjem Blato 27, 8210 Trebnje

Športni center:
Koala športni center Vita, Studenec 19, 8210 Trebnje


Povezave: