DOMOV >ŽIVLJENJSKI STIL > KULTURA > Šege, navade, običaji
Foto: vrhnika.si

Foto: vrhnika.si

Miklavz - darezljivi svetnik


Poznate Sv. Nikolaja iz Mire? Verjetno ni veliko tistih, ki bi podali pritrdilni odgovor na zastavljeno vprašanje. Toda če bi vas vprašali »Ali poznate Sv. Miklavža?«, bi bili pa zagotovo le redki tisti, ki bi na zastavljeno vprašanje odgovorili negativno. A pravzaprav gre za eno in isto osebo, ki vam jo predstavljamo v nadaljevanju.

Gre za prvega v vrsti treh decembrskih dobrih mož, ki jih še s posebnim pričakovanjem nestrpno čakajo najmlajši. Miklavževanju sledi prihod Božička, ki ga je v naše kraje prinesel ameriški veter, ponekod pa pozornost posvečajo tudi Dedku Mrazu, katerega poreklo je pa bolj iz severovzhoda in iz ruskih krajev. Nikolaj se pojavlja oblečen v škofovska liturgična oblačila, s škofovsko palico v roki in kapo na glavi.

Spomin na Sv. Nikolaja oz. Sv. Miklavža, ki je po svoji darežljivosti znan krščanski svetnik, obeležujemo 6. decembra zjutraj s simboličnimi obdarovanji svojih najdražjih. Nikolaj, rojen ob koncu 3. stoletja v maloazijski Patari, je že v zgodnem otroštvu izgubil starše, zaradi česar ga je vzgajal stric, ki ga je tudi spravil v stik s škofom iz Mire (današnji turški Demre), ta pa je mlademu Nikolaju pomagal, da se je popolnoma predal krščanstvu, prav tako pa ga je tudi posvetil v duhovnika. Nikolaj naj bi po nekaterih pripovedovanjih izhajal iz premožne družine, zaradi česar je svojo značajsko lastnost, ki je najbolj poudarjena še danes, tj. radodarnosti lahko udejanjil in je podedovano bogastvo lahko razdajal revnim.

Sveti Nikolaj je zavetnik in zaščitnik mornarjev in ribičev. Bil je zaveznik revnih, slabotnih, radodarno pripravljen pomagati in obdarovati, še posebej otroke. Legenda pravi, da je nekemu revnemu očetu, katerega otročki so tudi pozimi hodili naokoli bosonogi, pred vrata njegove kajže nastavil čevlje za najmlajše. Ko so si jih zjutraj otroci, povsem razigrani in presrečni, skušali obuti, so naleteli na manjšo težavico – preden so dejansko skočili vanje in obuli svoje bose noge, so jih morali izprazniti, saj so bili povrhu vsega napolnjeni še s sladkarijami in sadjem.

Druga legenda govori o treh mladih dekletih, katerih družine niso imele denarja za doto, zaradi česar se niso uspele omožiti. Neke noči so nad odrto ognjišče obesile svoje nogavice z namenom, da se posušijo, a zjutraj jih je pričakalo presenečenje. Sveti Miklavž jim je v nogavice nasul kepe zlata.

Zgornji legendi pojasnjujeta od kod izhajajo naša dejanja ob miklavževanju. Prva šega se je marsikje ohranila še danes, saj starši otrokom v čevlje, če so jih najmlajši seveda primerno očistili in pospravili, kot presenečenje nastavijo sadje in kakšno sladkarijo. Po celotni Sloveniji se ob godu Sv. Miklavža, ki goduje 6. decembra, dogajajo raznorazne prireditve ob miklavževanju, kamor starši odpeljejo svoje najmlajše. To je lahko tudi odlična priložnost za druženja med starimi starši in njihovimi vnučki.


torek 04. december 2012

Povezave: