DOMOV >NASVETI > POKOJNINE > Sistem PIZ v Sloveniji

Kaj prinaša pokojninska reforma


V zadnjem času je precej aktualno vprašanje možnosti, pogojev in predvsem napovedanega dviga starosti upokojevanja. Še posebej se mnoga vprašanja s tega področja zastavljajo generaciji 50+, torej tistim, ki so po daljšem delovnem obdobju bolj ali manj neposredno soočeni z bližnjo upokojitvijo. Zagotovo so o morebitnih oddaljevanjih od zasluženega »penziona« ter dodatnih pogojih še posebej zainteresirani tisti, ki so na pragu upokojitve.

Mnenja in stališča strokovne in zainteresirane javnosti so različna. Mnogo je takšnih, ki kakršnegakoli zaostrovanja upokojitvenih pogojev ne sprejemajo, sindikati so nad predlogi predlagateljev zaskrbljeni, socialni dialog je pogosto napet, napovedujejo se celo možnosti referenduma, a predstavniki oblasti pojasnjujejo, da je modernizacija pokojninskega sistema v naši državi nujna.

Tako naj bi se pokojninski sistem v Sloveniji po letu 2020 znašel v hudih težavah, v kolikor ne bodo izpeljane nikakršne spremembe. Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, naj bi odhodki  pokojninske blagajne tako leta 2020 znašali 12,2 % BDP, leta 2050 pa 20,5 % BDP, že leta 2021 pa naj bi dolg države presegel maastrichtsko mejo (60 %), pri čemer naj bi zaradi naraščanja izdatkov za pokojnine znašal 63 %.

V začetku avgusta 2010 naj bi bil socialnim partnerjem poslan predvidoma zadnji predlog pokojninske reforme. Predlagane spremembe pokojninskega sistema zajemajo naslednje:

- Izenačitev upokojitvenih pogojev za starostno pokojnino za moške in ženske (leta 2025 naj bi bili izenačeni na 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe) naj bi bila smotrna glede na daljšo življenjsko dobo žensk in zaradi nujnosti formalnopravne izenačitve spolov. Prehodna obdobja so na predlog socialnih partnerjev podaljšana, zadnja naj bi se iztekla šele leta 2025. Glede na različno pokojninsko dobo so predvidena tri prehodna obdobja, ki so ustrezno daljša, bližje kot je posameznik upokojitvi.

- Pod blažjimi pogoji bi se lahko upokojili tisti, ki so z delom začeli zgodaj –
moški pri starosti 60 let (ob 43 letih pokojninske dobe, brez dokupljene dobe dopolnil) ter ženska pri starosti 58 let (dopolnjenih 41 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe). Tudi v tem primeru pa je od leta 2011 do leta 2016 predvideno prehodno obdobje, ko bi bila upokojitev možna pod blažjimi pogoji.

- Predlog zakona predvideva vzpostavitev odmernega odstotka na višini 80 % za pokojninsko dobo 40 let za moške in 38 let za ženske, s čimer bi zaustavili dosedanje padanje pokojnin in jih bojda celo nekoliko zvišali. Vsako nadaljnje leto delovne aktivnosti bi zavarovancem prineslo dodatna 2 % pri odmernem odstotku, kar bi se jim poznalo pri višji končni pokojnini.

- Obdobje za odmero predčasne in starostne pokojnine naj bi se vsako leto do leta 2026 podaljšalo za 1 leto, ko bo znašalo najugodnejših 34 zaporednih let zavarovanja. Pri tem  predlagatelji poudarjajo, da se pokojnine, zaradi podaljševanja obdobja za izračun pokojninske osnove ne bodo znižale, zaradi hkratne ukinitve horizontalne izenačenosti. Ta je grobo povedano zniževala pokojninsko osnovo novim upokojencem in jo izenačevala z že upokojenimi v predhodnih letih.

- Ohranja se časovni bonus za otroke, na račun katerega bo mogoče upokojitveno starost za pridobitev starostne pokojnine znižati do 2 let, in sicer po 8 mesecev za vsakega otroka.

     

     

Več informacij o pokojninski reformi lahko poiščete tudi na spletnih strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kjer je med drugim možno najti predlog zakona z dne 09.08.2010, nenazadnje pa tudi najpogostejša vprašanja v zvezi z modernizacijo pokojninskega sistema:
www.mddsz.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/1939/6424/d007bc4bbd


ponedeljek 30. avgust 2010

Povezave: