DOMOV >ZDRAVJE > BOLEZNI
Foto: tacomaallergies.com

Foto: tacomaallergies.com

Alergija kot bolezen moderne dobe


Ob srečanju z alergeni oz. s snovmi, ki povzročajo alergije, se naša telesa in imunski sistemi lahko odzovejo zelo različno. Za nekoga lahko nadlogo predstavljajo majhni prašni delci, ki se nabirajo v vsakem stanovanju, ali pa mu tegobe povzroča že nedolžen sprehod v naravi, ko cvetijo razne oblike trav, dreves, cvetlic. Za nekoga drugega lahko (skrite) težave predstavljajo različni viri prehrane (npr. mleko ali mlečni izdelki, posamezne vrste sadja ali zelenjave, nekatere ali vse vrste oreščkov, določena žita, kot so ječmen, rž in pšenica, ipd.), nenazadnje pa je vedno manj tistih »srečnežev«, ki pojma alergija neposredno sploh ne poznajo. Slednjim različne substance, ki so lahko kot alergeni problematični za posameznike, ne povzročajo nikakršnih težav. Tisti, ki se soočajo z alergijami, pa na posamezne alergije preprosto odreagirajo drugače.

Svet, v katerem živimo, je v veliko pogledih bistveno drugačen, kot je bil še pred desetletji. Spremenili so se tako način življenja, kot tudi način pridelovanja hrane ter sam način prehranjevanja. Vse več ljudi se vsakodnevno sooča z več različnimi stresnimi situacijami, ki slabijo imunski sistem, prav tako pa organizmu vse premalokrat ponujamo uravnoteženo ter kvalitetno hrano, bogato s hranilnimi  in zaščitnimi snovmi. Skupek teh različnih segmentov pa lahko le dodatno pripomore k večji dovzetnosti za razne alergene.

Če se že sami ne spopadamo z alergijami na cvetni prah, pa velikokrat slišimo tarnati sorodnike, prijatelje, znance, ki se (vede ali nevede) zaradi različnih vrst cvetnega prahu (breza, cipresa, trave, oljka, ambrozija, leska, jelša, jesen, platana, hrast, trpotec, pravi kostanj, topol, javor ipd.) soočajo z razdraženimi očmi, zamašenim nosom in nahodom, kihanjem in podobnimi simptomi. Vedno več je kožnih alergij ter alergij na sonce.

Nikakor ne preseneča podatek, da se število ljudi z alergijskimi boleznimi v zadnjih 30 letih nezadržno povečuje. V industrijsko razvitih državah naj bi imelo kar 25 do 40 odstotkov prebivalstva alergijski rinitis, medtem ko naj bi imelo kar 20 odstotkov ljudi alergijsko astmo (vir: www.alergicen.si, UCB Inštitut za alergijo).

S porastom alergij se soočajo v številnih državah po svetu in tudi v Sloveniji nismo izjema. Po podatkih SURS (Statističnega urada RS, www.stat.si) se je namreč število alergijskih obolenj v zadnjih treh desetletjih močno povečalo in vse kaže, da bo naraščalo tudi v prihodnosti. Število obolelih se je povečalo tako med otroki, kot tudi med odraslimi, in to v vseh družbenih skupinah, kar lahko resno ogroža javno zdravje. Dokazano je tudi, da obstaja pomembna povezava med alergijskimi obolenji in onesnaženostjo zraka na prostem in v zaprtih prostorih. V mestih, še posebej v mestnih središčih, kjer je onesnaženje zraka največje, število otrok z astmo najbolj narašča. Število bolnikov z alergijskimi boleznimi in z astmo se tudi v Evropi zvišuje.

Z namenom ugotavljanja alergij in lajšanja alergijskih simptomov deluje v Sloveniji kar nekaj zasebnih alergoloških ambulant, prav tako pa alergološke dejavnosti opravljajo tudi v javnih ustanovah. Ena izmed takšnih je tudi Bolnišnica Golnik (Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo), kjer obravnavajo alergijske bolezni, kot so alergije, urtikarija, alergija za pike žuželk, alergije na zdravila, alergije zaradi hrane, alergijski bronhioloalveolitis, anafilaksija, angioedem, atopijski dermatitis, kontaktni dermatitis, rinokonjunktivitis  (več na www.klinika-golnik.si,  kjer lahko najdete tudi nekatere koristne informacije o alergijah na splošno ter o posameznih vrstah).

V spomladanskem času so še posebej na udaru tisti, ki jih teži seneni nahod oz. alergije na cvetni prah (več lahko preberemo tudi tukaj). Podatke o vsebnosti cvetnega prahu v zraku lahko spremljamo na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS, kjer za teden od 13. do 18. aprila napovedujejo, da bo glavno sezono jesena, breze in gabra, ki je sicer v teku, prekinilo mrzlo vreme, v zraku pa naj bi se nahajala tudi posamezna zrna trav, hrasta, krišine, topola, vrbe in platane. Aktualne podatke lahko poiščemo na spletnem naslovu www.ivz.si, kjer nenazadnje dodajo tudi, da se bo ob ponovnih otoplitvah močno povečala koncentracija breze in gabra.

Praktični namigi za lajšanje simptomov ali v izogib potencialnim alergenom lahko pripomorejo k prijetnejšemu vsakdanu alergikov. Izogibajmo se pretiranemu izpostavljanju soncu, saj se to močno odsvetuje. V prehrani naj ima prednost pred industrijsko pridelano predvsem naravna hrana ter sadje in zelenjava, ki zrasteta na domačih tleh. Če nimamo domačega vrta, izbirajmo sezonska živila pri pridelovalcih, ki jih poznamo oz. za katere vemo, na kak način pridelujejo pridelke, ki nam jih ponujajo. Uživajmo uravnoteženo hrano, bogato z vitamini in minerali, predvsem pa prisuhnimo tudi svojemu telesu. Ta nam velikokrat pošilja signale, ki jih pogosto ne zaznamo. Okrepimo svojo naravno odpornost, z ustrezno prehrano ter aktivnim načinom življenja.


sobota 22. marec 2014

Povezave: